Jedro

Tožnik v času izdaje upravne odločbe prve stopnje ni bil prijavljen v evidenci brezposelnih oseb, čeprav bi se po določbi 16. člena ZZZPB lahko štel za brezposelno osebo. To na podlagi 1. odstavka 24. člena ZSV v zvezi s 3. alineo 2. odstavka 24. člena ZSV predstavlja krivdni razlog na strani tožnika, zaradi česar do denarne socialne pomoči ni upravičen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba tožene stranke št. ... z dne 4. 4. 2011 in odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 27. 5. 2010 ter se tožniku prizna pravica do denarne socialne pomoči. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. Poudarja, da so mu bile vzete vse pravice pred Zavodom za zaposlovanje in Centrom za socialno delo. Meni, da so mu s početjem birokracije kršene pravice po 24. in 54. členu Ustave RS. Zgrešena delovna in socialna zakonodaja je onesposobila na tisoče delavcev. Na Zavodu za zaposlovanje obstaja vsa dokumentacija, ki pa je zavod ni želel predložiti sodišču prve stopnje. Neutemeljeno so ga izbrisali iz evidence brezposelnih in ga s tem pahnili na cesto. Kasneje so ga sicer vpisali v evidenco, vendar pa mu niso priznali nadomestila za brezposelnost. Meni, da bi moral Center za socialno delo oziroma Zavod za zaposlovanje pojasniti, zakaj ga po številnih obiskih in predložitvi vse potrebne dokumentacije, ni vpisal v evidenco brezposelnih. Zaradi nastale situacije je neozdravljivo zbolel. Pritožbi zoper navedeno sodbo prilaga pritožbo zoper odločbo Zavoda za zaposlovanje z dne 3. 3. 2010 in odločbo z dne 24. 2. 2010. Pričakuje, da bo pritožbeno sodišče doumelo napačno ravnanje, saj ni bilo niti prekvalifikacije niti druge začasne zaposlitve. Sklicuje se na 21. in 24. člen Zakona o socialnem varstvu ter na določbe Zakona o delovnih razmerjih ter na 3. in 54. člen Ustave RS. Pritožbenemu sodišču prepušča tudi določitev višine odškodnine.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami; v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je v tem postopku v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004; v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 4. 4. 2011 v zvezi z odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 27. 5. 2010 in ugotavljalo, ali obstajajo pogoji, da se tožniku prizna pravica do denarne socialne pomoči. Pravno podlago za razsojo zadeve predstavlja Zakon o socialnem varstvu, ki je veljal v času odločanja tožene stranke (Ur. l. RS, št. 54/92 s spremembami; v nadaljevanju ZSV). Citirani zakon v 21. členu določa, da so do denarne socialne pomoči upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po ZSV ter izpolnjujejo druge pogoje po ZSV. V 1. odstavku 24. člena pa ZSV določa, da do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane. V 2. odstavku citiranega člena je v 3. alinei navedeno, da za razloge iz prejšnjega odstavka štejejo zlasti neprijavljenost pri pristojen organu za zaposlovanje, kadar bi se oseba po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, lahko štela za brezposelno osebo.

Ključnega pomena za razrešitev sporne zadeve, je ugotovitev, ali je bil tožnik v času vložitve vloge oziroma v času izdaje upravne odločbe prve stopnje prijavljen v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje (v nadaljevanju: ZRSZ). Za odločanje organa pri priznavanju pravice do denarne socialne pomoči je namreč bistveno dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času vodenja postopka na prvi stopnji.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik dne 4. 2. 2010 pri pristojnem Centru za socialno delo kot samska oseba podal vlogo za dodelitev denarne socialne pomoči. S prvostopenjsko odločbo Centra za socialno delo z dne 27. 5. 2010 je bilo odločeno, da tožnik ni upravičen do denarne socialne pomoči. Z drugostopenjsko odločbo tožene stranke je bila zavrnjena tožnikova pritožba, saj je bilo ugotovljeno, da je tožnik brezposeln in ni prijavljen v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje, čeprav bi se po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti lahko štel za brezposelno osebo. Tožnik bi se namreč lahko štel za brezposelno osebo po določbi 16. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. l. RS, št. 5/91 s spremembami; v nadaljevanju: ZZZPB), po kateri se za brezposelno osebo šteje tudi lastnik gospodarske družbe, ki ni zavarovan na drugi podlagi, in v katerih dobiček, zmanjšan za plačane prispevke za obvezno socialno zavarovanje, v zadnjem koledarskem letu pred nastankom brezposelnosti ni presegal zneska zajamčenega nadomestila plače. Sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča pravilno zaključuje, da tožnik ni uspel dokazati, da naj bi bil že ob izdaji prvostopenjske upravne odločbe dne 27. 5. 2010 prijavljen na ZRSZ. Tožnik je namreč priložil zgolj potrdilo ZRSZ iz katerega izhaja, da je bil prijavljen v evidenci brezposelnih oseb pri ZRSZ od 7. 7. 2010 dalje (priloga A3). Prav tako tudi iz priložene sodbe opr. št. I Ps 802/2010 Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani z dne 12. 4. 2012 (priloga A8) ne izhaja, da bi bil tožnik vpisan v evidenco brezposelnih že pred 7. 7. 2010. Z navedeno sodbo je sodišče prve stopnje presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe ZRSZ z dne 25. 3. 2010, s katero je bil zavrnjen zahtevek tožnika za priznanje pravice do denarnega nadomestila z utemeljitvijo, da tožnik ni voden v evidenci brezposelnih oseb v skladu z ZZZPB. V navedenem postopku je bilo ugotovljeno, da si ni uredil statusa brezposelne osebe, tj. prijave pri ZRSZ, v času, ko je uveljavljal pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Ugotovljeno je bilo tudi, da tožnik ZRSZ ni predložil ustreznih dokazil, na podlagi katerih bi bilo moč ugotoviti, da se kot družbenik zasebne družbe šteje za brezposelno osebo. Bil je tudi pozvan, da si uredi status brezposelne osebe, vendar se na vabilo ni odzval. Iz obrazložitve navedene sodbe izhaja tudi, da tožnik ni uspel dokazati, da mu je ZRSZ preprečil, da se prijavi v evidenco brezposelnih oseb in da mu je izdal odločbo s katero je zavrnil njegov zahtevek za priznanje statusa brezposelne osebe. Tudi v navedeni zadevi je bilo ugotovljeno, da se tožnik vodi pri ZRSZ kot brezposelna oseba šele od 7. 7. 2010 dalje.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in v zvezi s tem pravilno uporabilo materialno pravo. Tožnik v času izdaje upravne odločbe prve stopnje dne 27. 5. 2010 ni bil prijavljen v evidenci brezposelnih oseb, čeprav bi se po določbi 16. člena ZZZPB lahko štel za brezposelno osebo. Navedeno na podlagi 1. odstavka 24. člena ZSV v zvezi s 3. alineo 2. odstavka 24. člena ZSV predstavlja krivdni razlog na strani tožnika, zaradi česar do denarne socialne pomoči ni upravičen.

Ker ostale pritožbene navedbe za odločitev v obravnavanem socialnem sporu niso odločilnega pomena, prav tako pa tožnik ne navaja nobenih drugih pravno upoštevnih dejstev, s katerimi bi lahko omajal izpodbijano sodbo, je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.