Jedro

Ker vrednost spornega predmeta ni opredeljena glede zahtevka, ki ga tožeča stranka zahteva le od prvotno prvega, sedaj pa edinega toženca in ki se nanaša na izročitev drugega dela nepremičnine in odstranitev drugih premičnin, kot je bilo zahtevano od drugega do petega toženca, toženci pa so bili v razmerju navadnega sosporništva, revizija ni dovoljena. Ni namreč mogoče presoditi, kolikšna je vrednost še spornega dela zahtevka in ali slednja presega vrednostni kriterij po drugem odstavku 367. člena ZPP.

Izrek

Postopek z revizijo se nadaljuje.

Revizija se zavrže. Tožeča stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je tožbo vložila zoper več tožencev: - od prvega (sedaj edinega) toženca je zahtevala vrnitev dela zemljišča parc. št. 130/1 k.o. ... (ki na vzhodu meji na parc. št. 127 k.o. ..., na jugu pa na parc. št. 129 k.o. ...) v neposredno posest ter da toženec s tega dela zemljišča odstrani del objekta - garaži, ograjo z balkonskimi stebri, deponijo odpadkov ter drevesa in grmičevje, nato pa opusti vsa nadaljnja poseganja v to nepremičnino; zahtevala je še plačilo sodnih penalov za vsak dan zamude z izpolnitvijo gornje obveznosti in za vsako kršitev prepovedi nadaljnjih posegov; - od drugega do petega toženca je zahtevala vrnitev drugega dela zemljišča parc. št. 130/1 k.o. ... (celotni južni del parcele) v neposredno posest ter da toženci s tega dela zemljišča odstranijo živo mejo z ograjnimi vrati, dva železna stebra za sušenje perila ter visoka drevesa z grmičevjem, nato pa opustijo vsa nadaljnja poseganja v to nepremičnino; enako kot zoper prvega toženca je tudi zoper ostale tožence zahtevala plačilo sodnih penalov za primer neizpolnitve vindikacijskega in prepovednega zahtevka.

2. Tožeča stranka je tožbo zoper drugega do petega toženca umaknila, zato je sodišče izdalo sklep o ustavitvi tega dela postopka.

3. Nižji sodišči sta zahtevku zoper (prvega) toženca ugodili, le glede sodnih penalov je bil zahtevek zavrnjen.

4. Toženec je zoper sodbo pritožbenega sodišča vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V reviziji izpodbija aktivno legitimacijo tožeče stranke, češ da je sporni del nepremičnine funkcionalno zemljišče večstanovanjske stavbe R. 9 in 11 in zato v času lastninjenja ni moglo postati last tožeče stranke, pač pa last etažnih lastnikov. Meni, da bi se na podlagi njegovega ugovora moralo trditveno in dokazno breme, da sporni del parcele ne predstavlja funkcionalnega zemljišča k sosednjim blokom, prevaliti na tožečo stranko, ne pa nanj. Trdi tudi, da mu je z izpodbijano sodbo naložena obveznost, da vrne tožeči stranki tisti del garaže, ki ga sam sploh nima v posesti. Meni tudi, da je sporno zemljišče priposestvoval. 5. Tožeča stranka je na revizijo odgovorila, predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške revizijskega postopka.

6. V tej zadevi je Vrhovno sodišče 30. 1. 2014 izdalo sklep o prekinitvi postopka za revizijo, ker je moralo sodišče prve stopnje najprej odločiti o naknadno vloženem predlogu za obnovo postopka. S sklepom z dne 27. 5. 2014, ki je postal pravnomočen 20. 6. 2014, je sodišče prve stopnje predlog za obnovo postopka zavrnilo. Postopek odločanja z revizijo se tako nadaljuje.

7. Revizija ni dovoljena.

8. V tožbi je tožeča stranka označila enotno, nediferencirano vrednost spornega predmeta 50.000 € ne glede na subjektivno in objektivno kumulacijo zahtevkov. Ob delnem umiku tožbe vrednosti spornega predmeta ni (na novo) definirala. Zaradi delnega umika tožbe prvotna pomanjkljivost v navedbi nediferencirane vrednosti spornega predmeta ni sanirana oz. v tem delu nepopolna tožba glede možnosti presoje dovoljenosti revizije ni konvalidirala. Ker vrednost spornega predmeta ni opredeljena glede zahtevka, ki ga tožeča stranka zahteva le od prvotno prvega, sedaj pa edinega toženca in ki se nanaša na izročitev drugega dela nepremičnine in odstranitev drugih premičnin, kot je bilo zahtevano od drugega do petega toženca, toženci pa so bili v razmerju navadnega sosporništva, revizija ni dovoljena. Ni namreč mogoče presoditi, kolikšna je vrednost še spornega dela zahtevka in ali slednja presega vrednostni kriterij po drugem odstavku 367. člena ZPP.

9. Vrhovno sodišče je revizijo po določbi 377. člena v zvezi z določbo drugega odstavka 374. člena ZPP zavrglo.

10. Toženec sam krije svoje stroške revizijskega postopka, saj z izrednim pravnim sredstvom ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP); tožeča stranka pa stroške odgovora na revizijo prav tako krije sama, saj jih glede na nedovoljenost revizije ni mogoče opredeliti kot za pravdo potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).