Jedro

Neobstoj pogojev za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagateljice zoper sklep Dn1 z dne 5.12.2011, s katerim je bil zavrnjen njen predlog za vzpostavitev listine in njen zemljiškoknjižni predlog.

Proti sklepu se pritožuje predlagateljica po notarju. Sklicuje se na sklep o dedovanju z dne 26.8.1981 opr.št. D1 Temeljnega sodišča v Ljubljani, po dne 23.4.1981 umrlem F.P., ki ga je priložila v ugovornem postopku. Trdi, da sodišče v sklepu ni navedlo garaže in ni določilo dediča garaže. Že samo to dejstvo z gotovostjo (ter brez domnev in ugibanj) dokazuje navedbo predlagateljice, da je napačna ugotovitev strank v 1. členu pogodbe z dne 10.9.1997. Sklep o dedovanju namreč ne more biti podlaga za lastninsko pravico prodajalca S.R., saj prodajalčeva pravna prednika J. in K.B. v sklepu nista bila določena za dediča garaže. Posledično iz istega razloga tudi dodatek h kupni pogodbi z dne 24.5.1985, ki naj bi ga prodajalec sklenil z istima osebama, ne more izkazovati njegove lastninske pravice. S predložitvijo overjenih izjav lastnikov sosednjih nepremičnin je verjetno izkazala, da je bilo v korist njenih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice in da se je ta listina uničila oziroma izgubila. S tem je vzpostavljena nepretrgana veriga listin za vse prenose lastninske pravice od zemljiškoknjižnega lastnika do predlagatelja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da izda sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev prvostopenjskega sodišča o neutemeljenosti ugovora je pravilna in jo pritožba s svojo argumentacijo ni uspela omajati.

V obravnavani zadevi gre za večkratne zaporedne prenose lastninske pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi. Pri predmetni nepremičnini (garaži) je še vedno vpisan investitor GIP I.C. (oz. pravilno družbena lastnina, kot imetnik pravice uporabe pa GIP I.C.). Predlagateljici, ki bi morala za vsak prenos priložiti listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njenega pravnega prednika (in pravnega prednika K.P.K., v katere korist je tudi predlagala vknjižbo lastninske pravice), manjka listina, ki izkazuje prenos lastninske pravice s strani J.B., K.B. in F.P. (gre za osebe, ki so kupile predmetno nepremičnino od investitorja) na naslednjega pridobitelja S.R.. Predlagateljica sicer zahteva vzpostavitev te listine, zatrjuje, da gre za zemljiškoknjižno dovolilo z dne 1.4.1981, problem pa je, ker njen predlog ni konsistenten, saj se njene trditve v predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine ne ujemajo s podatki o tej listini, ki jih vsebuje pogodba o prodaji garaže z dne 10.9.1997, sklenjena med S.R. (kot prodajalcem) in očetom predlagateljice B.P. (kot kupcem). Iz te pogodbe izhaja, da je S.R. kupil nepremičnino na podlagi dodatka h kupni pogodbi z dne 24.5.1985 od J.B. in K.B., kar ni v skladu s podatki o listini, ki jih predlagateljica zatrjuje v predlogu. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da priloženi sklep o dedovanju Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani D1 z dne 26.8.1981 po pokojnem F.P. (ki je omenjen v pogodbi z dne 10.9.1997 kot podlaga za lastninsko pravico J.B. in K.B.), ne more biti podlaga za lastninsko pravico S.R., ne strinja pa se s pritožbenim razlogovanjem, da napačne ugotovitve v pogodbi z dne 10.9.1997 (glede te podlage) utemeljujejo verjetnost, da je F.P. tri tedne pred svojo smrtjo skupaj z J.B. in K.B. izstavil zemljiškoknjižno dovolilo v korist S.R. in da se je ta listina uničila oziroma izgubila. Dejstva, da se je zemljiškoknjižno dovolilo uničilo oziroma izgubilo , predlagateljica v predlogu sploh ni zatrjevala.

Pritožba se po mnenju pritožbenega sodišča neuspešno sklicuje na notarsko overjeni izjavi dveh sosedov (B.B. in A.F.) o tem, da sta starša predlagateljice in K.P. že od leta 1997 redno in nemoteno uporabljala to garažo. Gre za izjavi, ki ne izkazujeta lastniške (takrat zakonite) posesti tistega pridobitelja (S.R.), glede katerega predlagateljici manjka ustrezna listina. Zato se na podlagi teh izjav ne more šteti, da je bil izpolnjen pogoj iz 1. alineje 1. točke prvega odstavka 234. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). Pogoja iz 2. alineje 1. točke prvega odstavka citiranega člena predlagateljica ni ne zatrjevala, ne izkazala. Ker niso izpolnjeni pogoji za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, sta bila oba predloga predlagateljice pravilno zavrnjena (drugi odstavek 234. člena ZZK-1 v zvezi s prvim odstavkom tega člena).

Pritožba ni utemeljena, in ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).