Jedro

Tema obravnavanja v posestnem sporu je omejena. Sodišče v postopku obravnava zadnje posestno stanje in nastalo motenje. Da bo podano motenje posesti, mora tako biti podana sprememba dejanskega stanja, ki ima za stranko, ki zahteva pravno varstvo, poleg pravnega tudi ekonomski in praktični pomen. Bistvo vsake motenjske pravde je dajatveni zahtevek in sicer vzpostavitev prejšnjega stanja, saj je posestnik zainteresiran, da posestno stanje traja kar najdalj, da lahko pridobiva ekonomske koristi od stvari, ki jih ima v posesti. Če tožnik v motenjski pravdi tožbenega zahtevka na vzpostavitev prejšnjega stanja sploh ne postavi, potem potrebe za varstvo v motenjski pravdi ni izkazal in je odločitev sodišča, ki je tožbo zavrglo, pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.V izpodbijanem sklepu je sodišče zavrglo tožbo z dne 5. 6. 2023 zaradi motenja posesti z ukinitvijo vodovodnega priključka z merilnim mestom na območju Občine A. Sodišče je tožbo zavrglo, ker je tožba zaradi motenja posesti po svoji naravi dajatvena in v skladu s 34. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) sodišče odloči v zahtevku za varstvo pred motenjem posesti tako, da odredi prepoved nadaljnjega motenja posesti oziroma vrnitev odvzete posesti ali druge ukrepe, ki so potrebni za varstvo pred nadaljnjim motenjem. Ker je tožeča stranka postavila samo ugotovitveni zahtevek na motenje posesti, je sodišče tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa za ugotovitveno tožbo zavrglo. Ker je tožba zavržena, tožeča stranka tudi ni izpolnila prve kumulativne predpostavke za izdajo začasne odredbe, da ima terjatev, oziroma da ji bo terjatev zoper dolžnika verjetno nastala. Zato je bil predlog za izdajo začasne odredbe, po katerem naj bi sodišče toženi stranki naložilo, da na svoje stroške zagotovi tožeči oskrbo s pitno vodo in vzpostavi stanje, kot je bilo pred ukinitvijo vodovodnega priključka z merilnim mestom, zavrnjen.

2.Odločitev sodišča o zavrženju tožbe in zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe z laično pritožbo izpodbija tožeča stranka. V obrazložitvi pojasnjuje, da so pritožnikovi pravni predniki na naslovu prebivališča od leta 1995 imeli vodovodni priključek, ki ga je tožena stranka 5. 5. 2023 samovoljno ukinila in tako prekinila dobavo pitne vode in posledično motila posest tožeče stranke in prekršila njene že pridobljene pravice. Vse navedeno daje dovolj podlage za verjeten zaključek, da terjatev tožeče stranke proti toženi obstaja. Pritožnik pojasnjuje, da ne bi imelo nobenega smiselnega razloga, da bi sodišču predlagal, naj odredi prepoved nadaljnjega motenja posesti ali druge ukrepe, ker motenja ni mogoče ponoviti ali s takim motenjem nadaljevati. Izpostavlja, da je v zadevi odločala sodnica posameznica in ne senat. Prepričan je, da je bilo sodnici popolnoma jasno, kakšno sodno varstvo pričakuje in ga je sodišče tudi dolžno zagotoviti.

3.Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V sporih zaradi motenja posesti so skladno s 1. točko drugega odstavka 30. člena ZPP pristojna za sojenje okrajna sodišča, kjer sodijo sodniki posamezniki, zato absolutna bistvena kršitev postopka iz prvega in drugega odstavka 339. člena ZPP ni bila zagrešena.

6.V sporih zaradi motenja posesti je tema obravnave začrtana s tožbenim zahtevkom. Poleg vprašanja, ali je bil tožnik pred motenjem posestnik stvari, tak tožnik je namreč aktivno legitimiran, ter vprašanja, ali je bila posest res motena in ali je toženec tisti, ki je posest motil, je potrebno obravnavati tudi vprašanje, ali bo z ugoditvijo tožbenemu zahtevku na posestno varstvo mogoče doseči stanje, kakršno je bilo pred posegom v posest, ali je torej tožeča stranka predlagala primeren način posestnega varstva, ki ga posestnik lahko zahteva, sodišče pa ga v posestnem sporu tožeči stranki lahko nudi. Tako sodišče v odločbi o zahtevku za varstvo posesti lahko odredi prepoved nadaljnjega motenja in zagrozi z denarno kaznijo s tem, da tistemu, ki posest moti, naloži opustitev teh dejanj in ga prisili, da mora nekaj trpeti oziroma, da mora motilno dejanje opustiti. V takšnih primerih tistemu, ki je posest motil, ni potrebno naložiti vzpostavitve prejšnjega stanja, ker bo to vzpostavljeno takoj v tistem trenutku, ko bo motilec z motilnimi ravnanji prenehal. To seveda velja samo za primere, ko je bilo v posestno stanje s protipravnim ravnanjem poseženo, vendar pa se dejansko posestno stanje s tem ni spremenilo. V konkretnem primeru je bil vodovodni priključek ukinjen, dobava vode v objekt pa ustavljena. V takšnem primeru bi bil na mestu tožbeni zahtevek na vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja, ki pa ga tožeča stranka ni postavila.

7.Tema obravnavanja v posestnem sporu je omejena. Sodišče v postopku obravnava zadnje posestno stanje in nastalo motenje. Da bo podano motenje posesti, mora tako biti podana sprememba dejanskega stanja, ki ima za stranko, ki zahteva pravno varstvo, poleg pravnega tudi ekonomski in praktični pomen. Bistvo vsake motenjske pravde je dajatveni zahtevek in sicer vzpostavitev prejšnjega stanja, saj je posestnik zainteresiran, da posestno stanje traja kar najdalj, da lahko pridobiva ekonomske koristi od stvari, ki jih ima v posesti. Če tožnik v motenjski pravdi tožbenega zahtevka na vzpostavitev prejšnjega stanja sploh ne postavi, potem potrebe za varstvo v motenjski pravdi ni izkazal in je odločitev sodišča, ki je tožbo zavrglo, pravilna.

8.V primerih, ko je tožba zavržena, je logičen zaključek, da tožbeni zahtevek niti s stopnjo verjetnosti ni utemeljen, zato ni izpolnjena niti prva kumulativna predpostavka za izdajo začasne odredbe v smislu 272. člena ZIZ in je posledično pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

9.Ker pritožbeno sodišče ni našlo niti tistih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).