Jedro

Služnost zaradi neuporabe preneha v trenutku, ko so izpolnjeni pogoji, ki jih določa 223. člen SPZ. Prenehanje služnosti se ugotovi z ugotovitveno odločbo, ki je tudi podlaga za izbris vknjižene služnosti v zemljiški knjigi. Imetnik vknjižene služnosti ni dolžan dati nobenega izbrisnega dovoljenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 339,88 EUR pritožbenih stroškov v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči 16. dan po vročitvi te sodbe.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ukine služnostna pravica hoje, vožnje in živinogonje po parc. št. 47/2 v korist parc. št. 47/1, obe k.o. Zg. Š., in da je tožena stranka dolžna izstaviti listino primerno za izbris te služnostne pravice. Tožeči stranki je naložilo, da je toženi stranki dolžna povrniti 765,61 EUR pravdnih stroškov nastalih pred sodiščem prve stopnje.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložila pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov navedenih v 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v kateri predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Bistvo pritožbenih navedbe je: - zmotno je zaključeno, da S. ulica ni javno dobro v smislu 19. člena Stvarnopravnega zakonika in posledično, da to ni spremenjena okoliščina za ukinitev služnostne pravice. S. ulica je zgrajeno javno dobro in je njena uporaba namenjena vsem, pod enakimi pogoji. To sledi iz mnenja Mestne občine Ljubljana št. 3511-1012/2009-2-AJ. S. ulica je bila zgrajena po ustanovitvi služnostne pravice in zato predstavlja bistveno spremenjeno okoliščino; - za vzpostavitev povezave med gospodujočim zemljiščem in S. ulico je potrebno samo odstraniti živo mejo; - pridobitev soglasja je potrebna za vsako priključitev na katerokoli javno cesto; - tožena stranka je izvrševala le služnost hoje. Za služnost hoje pa ne rabi nobenih dovoljenj za dostop s S. ulice na gospodujoče zemljišče; - za možnost ureditve dovoza je bila predlagana priča A. J.; - za izbris služnosti tožnik potrebuje listino. Ta del tožbenega zahtevka pokriva tudi zahtevek na izbris služnosti zaradi neizvrševanja vožnje in živinogonje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da S. ulica ne omogoča povezave z javno cesto za redno rabo v smislu 88. člena SPZ, ker po njej ni možna vožnja z vsemi večjimi vozili. S. ulica bi status javno grajenega dobra pridobila le s pravnomočno upravno odločbo Mestne občine Ljubljana. Take odločbe tožeča stranka ni predložila. Pridobitev soglasij za zgraditev dovoza z gospodujočega zemljišča na S. ulico zadeva upravne postopke in to ni stvar civilnega spora. Prenehanje služnosti zaradi neuporabe se uveljavlja z ugotovitveno tožbo. Predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Služnost zaradi neuporabe preneha v trenutku, ko so izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon (223. člen SPZ). Prenehanje služnosti se ugotovi z ugotovitveno odločbo, ki je tudi podlaga za izbris vknjižene služnosti v zemljiški knjigi. Imetnik vknjižene služnosti ni dolžan dati nobenega izbrisnega dovoljenja. Neutemeljena je pritožbena navedba, da zahtevek na izstavitev listine za izbris vknjižene služnosti pokriva tudi zahtevek na ugotovitev prenehanja služnosti zaradi neizvrševanja. Stališče sodišča prve stopnje, da tožba v tem delu ni sklepčna, je pravilno.

Lastnik služeče stvari lahko zahteva, da stvarna služnost preneha, če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena (1. odstavek 222. člena SPZ).

Tožena stranka kot spremenjeno okoliščino uveljavlja zgraditev S. ulice, ki meji na gospodujoče zemljišče. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je S. ulica (zemljišče parc. št. x/3 k.o. Zg. Š.) cesta v lasti Mestne občine Ljubljana. Da pa ni javna cesta in da ni javno dobro v splošni rabi, ki bi ga lahko pod enakimi pogoji uporabljali vsi. Poleg tega je ugotovilo, da bi tožeča stranka za zgraditev dovoza z gospodujočega zemljišča na S. ulico potrebovala soglasje pristojnega upravnega organa, soglasje upravljalca ceste in soglasje pristojnega organa Mestne občine Ljubljana. Na podlagi teh dejstev je zaključilo, da zgraditev S. ulice ni taka bistvena spremenjena okoliščina, na podlagi katere bi se lahko zahtevalo prenehanje služnosti.

Takšnemu stališču sodišča prve stopnje je pritrditi iz razloga, ker brez ureditve statusa S. ulice kot zgrajenega javnega dobra in brez izdanega dovoljenja oz. soglasja za ureditev dovoza z gospodujočega zemljišča na S. ulico, tožeča stranka nima dostopa do javne potne povezave z gospodujočega zemljišča. Da ima S. ulica status javnega dobra, ni izkazano. Tožeča stranka ni predložila ugotovitvene odločbe Mestne občine Ljubljana, da ima S. ulica status zgrajenega javnega dobra (21. člen Zakona o graditvi objektov), iz zemljiške knjige pa to tudi ne izhaja.

Drugače povedano: pogoj bistveno spremenjenih okoliščin, ki bi predstavljal razlog za ukinitev služnosti bi bil izpolnjen, če bi tožeča stranka predložila odločbo, da je S. ulica (parc. št. 56/3 k.o. Zg. Š.) zgrajeno javno dobro in potrebna druga soglasja za zgraditev in ureditev dovoza z gospodujočega zemljišča na S. ulico.

Obstoj možnosti ureditve dovoza ni zadosten razlog za prenehanje služnosti po določilu 222. člena SPZ. Za zgraditev dovoza morajo biti izdana potrebna soglasja in dovoljenja in to v postopku, ki je za njih predpisan. Zmotno je zato pritožbeno stališče, da je za ureditev dovoza potrebno zgolj odstraniti živo mejo med gospodujočim zemljiščem in S. ulico. Zaslišanje priče A. J. potrebnega soglasja ne more nadomestiti.

Tožena stranka ima služnost hoje, vožnje in živinogonje. Za obseg take služnosti je potrebno zagotoviti dovoz z gospodujočega zemljišča na S. ulico. Če pa je doslej izvrševala le služnost hoje, samo po sebi ne pomeni, da je služnost vožnje in živinogonje prenehala obstajati. Pomemben je tudi razlog, zakaj se ni izvrševala določenem obsegu. Ali se ni izvrševala iz razloga, ker za za gospodujoče zemljišče to ni bilo več potrebno: npr. zaradi spremembe namembnosti gospodujočega zemljišča, ali iz kakšnega drugega razloga: npr. lastnik gospodujočega zemljišča ni imel vozila in zato ni izvrševal voženj. V slednjem primeru to ne more biti razlog za prenehanje služnosti.

V pritožbi navedeni pritožbeni razlogi niso podani. Pritožbo je bilo zato zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Tožeča stranka je toženi dolžna povrniti potrebne pritožbene stroške (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP), ki so odmerjeni v znesku 339,88 EUR (302,94 EUR za sestavo odgovora na pritožbo in 20 % DDV ter 36,94 EUR takse za odgovor na pritožbo.