Jedro

Vlaganja v solastno nepremičnino imajo stvarno pravne posledice le, če nastane nova stvar ali je obstajalo soglasje (so)lastnika za pridobitev oziroma spremembo (so)lastninskih deležev.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožnica mora v 15 dneh od vročitve te odločbe povrniti toženi stranki njene stroške odgovora na revizijo v znesku 556,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo ugotovilo, da se je tožničin solastninski delež na parc. št. 25/1, vpisani pri vl. št. ... k. o. ..., povečal na 11/20, toženkin solastninski delež pa zmanjšal na 9/20, in toženko zavezalo, naj tožnici izda primerno listino za vknjižbo njene solastninske pravice. Kasneje je toženki s sklepom naložilo še plačilo tožničinih pravdnih stroškov, njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženkino pritožbo zoper sklep o vrnitvi v prejšnje stanje, ugodilo pa je njeni pritožbi zoper zamudno sodbo, ki jo je spremenilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugodilo je še toženkini pritožbi zoper sklep o pravdnih stroških in tožničin zahtevek tudi v stroškovnem delu zavrnilo, tožnici pa je naložilo toženkine stroške pritožbenega postopka. Pojasnilo je, da tožba ni sklepčna. Tožnica je svoj zahtevek utemeljevala z znatnimi vlaganji v nepremičnino, ni pa zatrjevala dogovora s toženko, da se bo zaradi vlaganj povečal njen solastninski delež. Menilo je tudi, da nepremičnina pravdnih strank zaradi izvršenih adaptacij ni postala nova stvar.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča tožnica vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi oziroma jo razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi stroške. Uvodoma navaja, da je toženka 25. 7. 2007 umrla in sodišču predlaga, naj toženkini dedinji povabi, da prevzemeta pravdo. V nadaljevanju se sklicuje na pravila Občnega državljanskega zakonika (v nadaljevanju ODZ), ki da tudi za spojitev pri nepremičninah predvidevajo nastanek skupnosti (paragraf 415 ODZ). Nasprotuje stališču, da ni zatrjevala ustreznega dogovora s toženko in pri tem opozarja na svoje tožbene trditve, da je toženka njo in njenega moža spodbujala, naj delata, saj je vse njuno, da je pri izvedbi adaptacij nastopala kot gospodar posla, ki gradi zase, s čemer je toženka soglašala, in še, da je toženka tožnici priznavala obseg vlaganj, saj je naročila cenitveno poročilo o vlaganjih, ki je bilo izdelano zaradi uveljavljanja zahtevka povečane vrednosti nepremičnin in predvidene razdružitve solastnine.

4. Toženkini dedinji v odgovoru na revizijo nasprotujeta njenim razlogom in se zavzemata za njeno zavrnitev. Priglašata tudi stroške.

5. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Ker je imela toženka pooblaščenca, kljub njeni smrti med pravdo ni prišlo do prekinitve postopka (205. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP), temveč se postopek nadaljuje z njenim pooblaščencem, ki zastopa dediče, dokler mu ti ne prekličejo pooblastila (100. člen ZPP). Navedena okoliščina ima pomen za izrek sodne odločbe, ki se tudi v takšnem primeru glasi na dediče umrle toženke.(1) Ti so namreč pravdna stranka že od zapustničine smrti in ne šele od formalnega vstopa v pravdo, h kateremu poziva revidentka.(2)

8. Pritožbeno sodišče je pravilno menilo, da imajo vlaganja v solastno nepremičnino stvarno pravne posledice le, če z vlaganji nastane nova stvar ali je obstajalo soglasje (so)lastnika za pridobitev oziroma spremembo (so)lastninskih deležev. Zmotno je stališče revidentke, da ima tožbeni zahtevek podlago v določbi paragrafa 415 ODZ. Ko gre za nepremičnino, so presoji razmerij v zvezi s pomešanjem ali združitvijo namenjena specialna pravila paragrafov 417 do 419 ODZ (oziroma 24. do 26. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih). (3)

9. Sodišče druge stopnje je korektno povzelo tožbene navedbe, ki vsebujejo le toženkino soglasje k izvedbi adaptacije, ne pa tudi dogovora o morebitnih stvarnopravnih posledicah teh adaptacij. Tožnica zmotno meni, da je takšen dogovor (smiselno) zatrjevala v tožbi. Pavšalne navedbe o spodbudah toženke k adaptacijam, da tožnica gradi zase, o priznanju obsega vlaganj in o namenu naročila cenitvenega poročila namreč ne vsebujejo oziroma ne predpostavljajo dogovora o povečanju tožničinega (in zmanjšanju toženkinega) solastniškega deleža. 10. Ker revizijski očitki niso podani in je izpodbijana sodba tudi materialnopravno pravilna, je sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

11. Odločitev o stroških temelji na določbah prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Tožnica je z revizijo propadla, zato je dolžna toženi stranki povrniti zahtevane in potrebne stroške odgovora na revizijo. Sodišče jih je v skladu s stroškovnikom in Odvetniško tarifo odmerilo na 556,20 EUR (900 točk za sestavo odgovora na revizijo, ki vključuje tudi obvestilo stranki, povečano za 10 % zaradi zastopanja nadaljnje stranke, 2 % materialnih stroškov in 20 % DDV), ki jih mora tožnica plačati v petnajstdnevnem paricijskem roku (prvi in drugi odstavek 313. člena ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tedaj dalje (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika).

Op. št. (1): Primerjaj Galič v Ude in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV založba in Založba Uradni list, Ljubljana 2005, str. 414. Op. št. (2): Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 145/1999 z dne 7. 10. 1999. Op. št. (3): Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 403/1995 z dne 10. 4. 1997.