Jedro

Dolžnica je predlog vložila sama, pri tem pa ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njen predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Dolžnica je na Vrhovno sodišče podala vlogo, ki jo je naslovila "Pritožba (v skladu s 127. členom Ustave RS) zoper sklep opr. št. I Ip 376/2024 Višjega sodišča v Mariboru z dne 3. 10. 2024". Z navedenim sklepom je sodišče druge stopnje zavrnilo njeno pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, da mora upniku povrniti 62,44 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Dolžnica v vlogi navaja, da ji ni bil zagotovljen pošten izvršilni postopek, kar je temeljna ustavna in konvencijska pravica. Sklicuje se na načelo prava neuki stranki in povzema več ustavnih in določb Evropske konvencije o človekovih pravicah.

2.Predlog ni dovoljen.

3.Pravni red ne predvideva rednega pravnega sredstva zoper vsebinsko odločanje pritožbenih sodišč. Zoper pravnomočne odločbe višjih sodišč so tako mogoča le izredna pravna sredstva. Izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka ter o njem odloča Vrhovno sodišče, je revizija. Revizijo se lahko vloži, če je bila prej dopuščena. Zakonsko predvidena vloga zoper pravnomočno odločbo pritožbenega sodišča je tako predlog za dopustitev revizije. To je tudi edino pravno sredstvo, ki ga lahko stranka vloži neposredno na Vrhovno sodišče.(1)

4.Dolžničino vlogo je torej treba obravnavati po pravilih o revizijskem postopku kot predlog za dopustitev revizije. Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Ureditev pomeni ustavnoskladno omejitev postulacijske sposobnosti stranke v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.(2) Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice je že presodilo, da je dopustna ureditev, po kateri lahko pravno sredstvo vloži le odvetnik.(3) To toliko bolj velja za revizijo, ki kot pravno sredstvo ni zagotovljeno z ustavo.(4) Dolžnica vlaga vlogo sama, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njen predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP).

5.Predlog je vložen zoper sklep o izvršilnih stroških, kar ni odločba, zoper katero je dovoljena revizija. V izvršilnem postopku je revizija dovoljena le zoper sklepe, izdane na drugi stopnji, s katerimi je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne (10. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju).(5) Do enakega sklepa pridemo ob upoštevanju prvega odstavka 384. člena ZPP. V njem je določeno, da stranke lahko vložijo revizijo zoper sklepe, s katerimi je postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan. Sklep o stroških postopka ni takšen sklep. Navedeno dodatno utemeljuje zavrženje dolžničinega predloga.

6.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

Op. št. (1)Tako tudi VSRS sklep II DoR 342/2022 z dne 5. 10. 2022.

Op. št. (2)Glej sklep Ustavnega sodišča RS U I 137/00 z dne 10. 7. 2003.

Op. št. (3)Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice Gillow proti Združenemu kraljestvu z dne 24. 11. 1986, A 109, str. 27.

Op. št. (4)Odločba Ustavnega sodišča RS Up-719/06-14 z dne 14. 6. 2007, str. 3.

Op. št. (5)VSRS sklep II DoR 490/2019 z dne 19. 12. 2019.