16. 12. 2004

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem na zahtevo Okrajnega sodišča v Lendavi, na seji dne 16. decembra 2004

odločilo:

Za odločanje o zahtevi A. A. za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. 242/a, vpisane pred podržavljenjem pri vl. št. 1318 k.o. Ž., ter parc. št. 242/b/2/b/1, parc. št. 1484 in parc. št. 1485, vpisanih pred podržavljenjem pri vl. št. 1953 k.o. Ž., je pristojno Okrajno sodišče v Lendavi.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.A. A. je vložila zahtevo za denacionalizacijo pri upravnem organu. Upravna enota Lendava je z dopisom št. 351-121/93-D/VV z dne 2. 10. 1996 odstopila zadevo sodišču. Navedene nepremičnine (zemljišča in objekti na zemljiščih) naj bi prešle v družbeno lastnino na podlagi kupoprodajne pogodbe, sklenjene dne 23. 8. 1963.

2.Okrajno sodišče v Lendavi v zahtevi za odločitev o sporu glede pristojnosti navaja, da so bila zemljišča nacionalizirana z odločbo upravnega organa. Zato naj bi bil na podlagi 54. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDen) pristojen upravni organ in ne sodišče.

B.

3.ZDen deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti, je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).

4.Če je bila na nacionalizirani gradbeni parceli zgradba, ki ni bila nacionalizirana, je imel njen lastnik na podlagi 37. člena Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52/58 - v nadaljevanju ZNNZGZ) pravico do brezplačnega uživanja zemljišča vse dotlej, dokler je na tem zemljišču stala zgradba. To pomeni, da imetniku pravice brezplačnega uživanja oziroma uporabe zemljišča ni bilo mogoče odvzeti, dokler je na njem stala zgradba v njegovi lasti. Do odvzema je lahko prišlo le ob podržavljenju zgradbe.

Prav tako je do prenosa pravice uporabe na zemljišču prišlo vedno ob prenosu lastninske pravice na stavbi. Okoliščina, da je bilo zazidano zemljišče nacionalizirano, pa na pravni promet z zgradbami ni vplivala.

5.V obravnavanem primeru je bil pravni naslov za prenos lastninske pravice na objektih, ki niso bili nacionalizirani, in pravice brezplačnega uživanja zemljišča oziroma pravice uporabe na zemljiščih pravni posel, tj. kupoprodajna pogodba z dne 23. 8. 1963, za katero (kot je razvidno iz spisa Okrajnega sodišča) vlagateljica zahteve trdi, da je bila sklenjena zaradi grožnje, sile in zvijače predstavnikov oblasti. Prenos pravice do brezplačnega uživanja zemljišča je bil na podlagi 37. člena ZNNZGZ dopusten le skupaj z objekti, zato je za odločanje o denacionalizaciji lahko pristojno le sodišče.

6.Ustavno sodišče je zato odločilo, da je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo v izreku navedenih nepremičnin pristojno sodišče v Lendavi.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj