Jedro

V primeru, ko je tožnik vlogi za dopolnitev tožbe priložil kot dokaz še listino sestavljeno v tujem jeziku, bi moralo sodišče od tožnika s posebnim sklepom zahtevati, da sodišču dostavi listine v prevodu in mu določiti rok; šele če bi ta rok neuspešno pretekel in tožnik listin ne bi prevedel, šlo pa bi za listine brez katerih tožba ne bi bila sposobna za obravnavanje, bi lahko sodišče tožbo zavrglo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo z dne 4.1.1991. Odločitev je oprlo na 104. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, v razlogih pa pojasnilo, da je bil tožnik večkrat pozvan, da dopolni tožbo, vendar ni ravnal v skladu s sklepi sodišča. Tako je bil na glavni obravnavi dne 23.5.2003 pozvan, da v 30. dneh predloži izpisek iz sodnega registra za toženo stranko, ta rok pa je bil podaljšan s sklepom do dne 15.9.2003; na glavni obravnavi dne 16.4.2004 pa mu je bilo ponovno naloženo, da predloži historični izpisek, iz katerega bodo razvidne statusne spremembe tožene stranke in določen rok 90 dni. Ker tožnik ni predložil zahtevanih listin, mu je sodišče s sklepom z dne 12.5.2005 naložilo, da v roku 30 dni navede firmo in sedež tožene stranke tako kot je to navedeno v sodnem registru, ter ga opozorilo, da bo tožbo zavrglo, če ne bo ravnal v skladu zahtevo sodišča. Le nekaj dni po vročitvi tega sklepa (30.5.2005) je pooblaščenec tožnika sodišču predložil zahtevane listine v tujem jeziku. Po oceni sodišča prve stopnje je taka vloga neupoštevna, saj je pooblaščencu tožnika znano, da sodišča v Sloveniji poslujejo v slovenskem jeziku, imel pa je tudi dovolj časa, da bi v roku predložil sodišču prevod listin. Ker tožnik ni ravnal v skladu s sklepom sodišča in ker sodišče vloge v tujem jeziku ne more upoštevati, je nastopila posledica iz 104. člena ZPP.

Proti takemu sklepu je vložil pritožbo tožnik po svojem pooblaščencu, ki ga izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožnik meni, da so ugotovitve sodišča prve stopnje protispisne, saj je tožeča stranka z vlogo z dne 23.6.2003 zaprosila za podaljšanje roka, z vlogo z dne 30.6.2003 pa je poročala o izpisku iz sodnega registra in sodišču pojasnila, da je iz izpiska razvidno le to, kar je že sporočila sodišču z vlogo z dne 5.5.2003, v kateri je tudi predlagala, da sodišče zahtevane podatke na sodišču v D. pridobi uradoma glede na to, da so tožnikov zahtevek za historični izpisek iz sodnega registra na sodišču v D. zavrnili. Zato je nerazumljivo ravnanje sodišča prve stopnje, ki je kljub temu, da je tožnik o tem obvestil sodišče in mu z vlogo tudi sporočil točne podatke tožene stranke, le temu na naroku dne 16.4.2004 ponovno naložilo, da predloži historični izpisek iz sodnega registra, s sklepom z dne 12.5.2005 pa tožniku določilo rok 30 dni, da navede firmo in sedež tožene stranke tako kot to izhaja iz sodnega registra. Te zahtevane podatke pa je tožnik v roku sporočil sodišču z vlogo z dne 30.5.2005, saj je navedel podatke za toženo stranko tako kot izhajajo iz registra, poleg firme in sedeža še njenega predstavnika; listine v tujem jeziku pa je predložil le kot dokaz, čeprav jih sodišče s sklepom ni zahtevalo. Sodišče prve stopnje ga tudi nikoli ni pozvalo k založitvi predujma za prevod listin. Zato je odločitev o zavrženju tožbe nepravilna. Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in sodišču prve stopnje naloži, da uradoma opravi poizvedbe glede tožene stranke na sodnem registru sodišča v D., nato pa nadaljuje s pravdo in v zadevi meritorno odloči. Pritožba je utemeljena.

V 2. odstavku 105. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP je določeno, kakšne morajo biti vloge, da so sposobne za obravnavanje; v 108. členu ZPP pa je določeno ravnanje in postopek sodišča, če je vloga nerazumljiva ali nepopolna. Po tej določbi sodišče vlogo lahko zavrže šele, če je vložnik ne popravi ali dopolni tako, da je vloga primerna za obravnavo. Po določbi 108. člena ZPP pa ravna sodišče tudi, če vloži stranka vlogo v jeziku, ki pri sodišču ni v uradni rabi (2. odstavek 104. člena ZPP). Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje tožniku s sklepom z dne 12.5.2005 naložilo, da navede firmo in sedež tožene stranke tako kot to izhaja iz sodnega registra v katerem je vpisana, navedeno pa je tudi, da je tožnik že dne 30.5.2005 sodišču predložil zahtevane listine, vendar v tujem jeziku, zato je vlogo tožnika ocenilo kot neupoštevno in zaključilo, da tožnik ni ravnal skladno s sklepom sodišča. Tak zaključek sodišča je nerazumljiv in v nasprotju z dejstvi, ki izhajajo iz spisovnega gradiva. Iz vloge tožnika, s katero se je odzval na zahtevo sodišča v sklepu z dne 12.5.2005 in ki jo je sodišče prve stopnje prejelo dne 30.5.2005 (na listovni številki 40 spisa) je namreč razvidno, da je vloga sestavljena v slovenskem jeziku in da je tožnik v njej navedel naslov in sedež tožene stranke ter osebo, ki jo predstavlja in njen naslov, ter navedel, da je takšen naziv tožene stranke vpisan v sodnem registru pri Osnovnem sodišču v D., to pa so podatki, ki jih je sodišče prve stopnje od tožnika zahtevalo s sklepom z dne 12.5.2005. Zato ima tožeča stranka prav, ko v pritožbi meni, da je zaključek sodišča o tem, da tožnik ni ravnal v skladu s sklepom sodišča z dne 12.5.2005, zmoten in nima opore v spisovnem gradivu. Še zlasti, ker je tožnik te zahtevane podatke glede tožene stranke sodišču sporočil že z vlogo z dne 30.6.2003 (listovna številka 31 spisa), kateri je predložil tudi izpisek iz sodnega registra za toženo stranko (priloga A1), sodišče prve stopnje pa je toženi stranki na ta (novi) naslov tudi že vročilo izpodbijani sklep (povratnica na hrbtni strani listovne številke 45). Razlog za zavrženje tožbe iz 4. odstavka 108. člena ZPP zato ni podan; takega razloga pa ne more predstavljati niti dejstvo, da je tožnik svoji vlogi z dne 30.5.2005 (in tudi vlogi z dne 30.6.2003) priložil kot dokaz listine v tujem jeziku. Kajti sodišče v sklepu z dne 12.5.2005 od tožnika sploh ni zahtevalo, da tožbo dopolni z listinami; iz odredbe sodišča na tem sklepu (listovna številka 38 spisa) pa je razvidno, da je sodišče ob vročitvi sklepa tožnika celo opozorilo, da ga bo pozvalo k plačilu predujma za prevod listin, ki jih je priložil in ki so sestavljene v tujem jeziku. Zato bi moralo tudi v tem primeru, ko je tožnik vlogi za dopolnitev tožbe s podatki za toženo stranko priložil kot dokaz še listino sestavljeno v tujem jeziku, sodišče od tožnika s posebnim sklepom zahtevati, da sodišču dostavi listine v prevodu in mu določiti rok; šele če bi ta rok neuspešno pretekel in tožnik listin ne bi prevedel, šlo pa bi za listine brez katerih tožba ne bi bila sposobna za obravnavanje, bi lahko sodišče tožbo zavrglo.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljevanje postopka (3. točka 365. člena ZPP).