Jedro

Sodišče prve stopnje je štelo, da se tožnica o zatrjevanem motilnem dejanju ni seznanila šele ob nameravanem vstopu v stanovanje 14. 9. 2023, temveč ji je moralo biti to dejstvo znano že prej. Kdaj prej (pred datumom 14. 9. 2023) in zakaj je tožba, ki je bila vložena 20. 9. 2023, prepozna, ni obrazložilo. Izpodbijani sklep nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih. Sploh pa je prvostopenjsko sodišče spregledalo, da vprašanje (ne)pravočasnosti motenjske tožbe za toženca niti ni bilo sporno. Neobstoju tožničine terjatve je ugovarjal iz drugih razlogov, predvsem s trditvami, da ključavnice ni zamenjal in da tožnica s ključem razpolaga.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru toženca in začasno odredbo z dne 18. 10. 2023 razveljavilo v I. točki izreka, kjer je bilo slednjemu naloženo, da v roku 8 dni vzpostavi zadnje mirno posestno stanje na nepremičnini ID znak: del stavbe 0000-1106-6 na način, da tožnici izroči ključ vhodnih vrat za vstop v stanovanje ter ji tako omogoči uporabo njenih osebnih stvari in osebnih stvari otrok, ki se nahajajo v tej nepremičnini.

2. Zoper to odločitev se pritožuje tožnica po pooblaščeni odvetniški družbi. Navaja, da se je z dejstvom, da je toženec zamenjal ključavnico na vhodnih vratih stanovanja, seznanila 14. 9. 2023, pri poskusu vstopa v to stanovanje. Da je bila ključavnica zamenjana jo je toženec predhodno obvestil, in sicer isti dan po telefonu. Prav tako iz predloženih SMS sporočil izhaja, da sta se 14. 9. 2023 prerekala o izročitvi ključa. Toženec priznava dejstvo, da se je tožnica iz stanovanja izselila 2. 9. 2023. Onemogočanje vstopa v stanovanje ni moglo nastopiti pred 3. 9. 2023. V luči zapisanega je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, saj so pogoji za izdajo začasne odredbe podani. Prav tako se ni opredelilo do tega, ali terjatev tožnice obstoji, torej ali je bila ključavnica s strani toženca zamenjana. Sklep je neobrazložen in se ga ne da preizkusiti. Podana je procesna kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Tožnica je izpolnila tudi vse druge pogoje za izdajo začasne odredbe. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Toženec je odgovoril na pritožbo. Podanim navedbam je nasprotoval. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbo zavrne. Priglasil je pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, med strankama ni sporno, da je imela tožnica soposest na spornem stanovanju in da se je 2. 9. 2023 (prostovoljno) odselila, v stanovanju pa pustila določena lastna oblačila in oblačila otrok. Tožbo zaradi motenja posesti je skupaj s predlogom za izdajo ureditvene začasne odredbe vložila 20. 9. 2023. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožnica ni uspela s stopnjo verjetnosti izkazati, da je to tožbo vložila pravočasno, v zakonsko predpisanem trideset dnevnem roku. Ker svoje terjatve ni verjetno izkazala, je ugovoru toženca ugodilo in izdano začasno odredbo razveljavilo.

6. Ključen argument, ki ga je sodišče prve stopnje navedlo v prid svoji odločitvi, je ta, da je tožnica v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjevala, da je 14. 9. 2023 poskušala vstopiti v stanovanje in pri tem ugotovila, da je ključavnica zamenjana; v odgovoru na ugovor pa je dodala, da jo je toženec o tem (o zamenjavi ključavnice) predhodno obvestil. Smiselno je torej štelo, da se o zatrjevanem motilnem dejanju ni seznanila šele ob nameravanem vstopu v stanovanje 14. 9. 2023, temveč ji je moralo biti to dejstvo znano že prej. Kdaj prej (pred datumom 14. 9. 2023) in zakaj je tožba, ki je bila vložena 20. 9. 2023, prepozna, ni obrazložilo.1 Izpodbijani sklep nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih. Obremenjen je s procesno kršitvijo po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Sploh pa je prvostopenjsko sodišče spregledalo, da vprašanje (ne)pravočasnosti motenjske tožbe za toženca niti ni bilo sporno. Neobstoju tožničine terjatve je ugovarjal iz drugih razlogov, predvsem s trditvami, da ključavnice ni zamenjal in da tožnica s ključem razpolaga.

7. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče prve stopnje o ugovoru zoper izdano začasno odredbo ponovno odloči in svojo odločitev ustrezno obrazloži. 1 Ob tem velja, da bi bila tožba prepozna, če bi tožnica izvedela za motenje in storilca pred 21. 8. 2023. Tedaj pa je stanovanju še bivala.