Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker tožnik okoliščine, da tožbe ni vložil pravočasno zaradi bolezni, ni verjetno izkazal, je prvostopno sodišče odločilo pravilno, ko je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 20/2002-6 z dne 28.2.2002.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 6. odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 50/97, 65/97 in 70/2000, nadalje: ZUS) zavrnilo predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje (1. točka izreka) in na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena ZUS tožbo kot prepozno zavrglo (2. točka izreka).
Iz obrazložitve izpodbijane sklepa izhaja, da je tožnik predlog za vrnitev v prejšnje stanje podal dne 30.1.2000 in v njem navedel, da zaradi bolezni, in sicer najprej zaradi več kot deset dnevnega zdravljenja gastritisa, nato pa zaradi hujšega gripoznega obolenja in posledic, prosi za podaljšanje roka za vložitev pritožbe. Prvostopno sodišče je v obrazložitvi svoje odločbe glede 1. točke izreka navedlo, da sama bolezen stranke še ne more biti upravičen razlog za zamudo, če bolezen ni imela za posledico nesposobnosti stranke napisati in oddati tožbo v celotnem roku, to je v 30 dneh od vročitve izpodbijanega akta tožniku. Ker tožnik časovno ne opredeljuje natančno ne prve ne druge bolezni, niti ne opredeljuje intenzivnosti bolezni, sodišču pa tudi ne predlaga nobenega dokaza, ki bi kazal na težo, trajanje in posledice zatrjevane bolezni, po oceni prvostopnega sodišča, tožnik ni dokazal opravičenega razloga za zamudo po 1. in 3. odstavku 22. člena ZUS. Glede odločitve pod 2. točko izreka izpodbijanega sklepa pa je prvostopno sodišče navedlo, da je tožnik tožbo zoper odločbo organa za brezplačno pravno pomoč z dne 20.12.2001, s katero mu ni bila odobrena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na prvi in drugi stopnji ter oprostitev plačila stroškov sodnih postopkov v zadevah Okrožnega sodišča v Ajdovščini vložil osebno pri tem sodišču dne 30.1.2002. Iz spisa Okrožnega sodišča v Novi Gorici izhaja, da je izpodbijano odločbo prejel dne 27.12.2001. Zoper to odločbo je po 4. odstavek 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/2001, nadalje: ZBPP) možen upravni spor, ki ga je po 26. členu ZUS potrebno vložiti v roku 30 dni od vročitve izpodbijane odločbe. Rok za vložitev tožbe bi iztekel dne 26.1.2002, ker pa je bila na ta dan sobota, ko sodišče ni poslovalo, se je rok iztekel v ponedeljek dne 28.1.2002. Prvostopno sodišče je zato presodilo, da je tožnik vložil tožbo po izteku 30 dnevnega zakonskega roka, torej prepozno.
Tožnik izpodbija prvostopno sodbo v celoti in v pritožbi navaja, da je mislil, da je rok za pritožbo 1 mesec šteto od 20.12.2002 (dneva izdaje izpodbijane odločbe), zato jo je nameraval napisati po praznikih, bil pa je tudi razburjen zaradi zavrnitve njegove prošnje. Okrog 10.1.2002 je zbolel za gastritisom in se sam zdravil. Šele 18.1.2002 je odšel k zdravniku, istega večera pa je dobil še gripo z visoko vročino in kašljem. Kasneje se je oglasil pri svoji zdravnici A.Č., kar lahko sodišče pri njej preveri. Morda je res prelahko mislil na odlog roka, vendar je bilo stanje zelo neprijetno, saj ni mogel sedeti. Zato od 10.1.2002 do okrog 25.1.2002 ni mogel napisati tožbe, ko je bilo po njegovem (sicer napačnem) prepričanju že prepozno. Ko je vložil tožbo (30.1.2002) je bil še prenašalec bolezni, zato je takoj odhitel s sodišča. Sodišče naj upošteva, da je v sporu s sodnikom K., zaradi česar mu ni bila odobrena brezplačna pravna pomoč.
Pritožba ni utemeljena.
Po 1. odstavku 22. člena ZUS lahko stranka, ki iz opravičenega razloga zamudi rok za tožbo, predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Pri tem pa mora okoliščine za utemeljitev predloga verjetno izkazati ob vložitvi predloga ali v postopku odločanja o njem (3. odstavek 22. člena ZUS).
Stranka ima sicer pravico, da zakonsko predvidene roke izkoristi v celoti, vendar je mogoče njenemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugoditi le, če iz opravičenega vzroka zamudi rok za vložitev tožbe ali drug zakonit rok za opravo dejanja v postopku. Zato je na stranki breme, da v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navede okoliščine, zaradi katerih ni mogla pravočasno opraviti zamujenega dejanja in te okoliščine vsaj verjetno izkaže. Tožnik je sicer zatrjeval, da tožbe ni vložil pravočasno zaradi bolezni, vendar pa te okoliščine ni verjetno izkazal, saj v potrditev svojih navedb sodišču prve stopnje, ki je o njegovem predlogu odločalo (6. odstavek 22. člena ZUS), o tem ni predložil nikakršnih dokazov. Kot izhaja iz pritožbenih navedb tožnika samega, pa naj ne bi bil v stanju napisati tožbo do 25.1.2002, zato bi, po presoji pritožbenega sodišča, v nadaljnjih treh dneh lahko sestavil (vsaj nepopolno) tožbo in jo vložil ali s priporočeno pošto poslal na sodišče, da bi si varoval zakonsko določeni rok za vložitev tožbe. Nepoznavanja določil o teku rokov namreč ni mogoče šteti za opravičljiv razlog za zamudo roka. Glede na vse navedeno je prvostopno sodišče odločilo pravilno, ko je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.
Na drugačno odločitev v tej zadevi tudi ne morejo vplivati pritožbeni ugovori. Da bi njegove navedbe lahko potrdila zdravnica A.Č., je tožnik prvič navajal v pritožbi, zato gre za nedopustno novo dejstvo (71. člen ZUS). Sicer pa tudi iz pritožbe ni razvidno, ali so ji znane okoliščine tožnikovega zdravstvenega stanja za čas do 28.1.2002, saj tožnik ni navedel, kdaj je bil na pregledu pri njej.
Predmet presoje v tej zadevi ne morejo biti pritožbene navedbe tožnika o sporu s sodnikom K., saj na odločitev v tej zadevi nimajo nobenega vpliva.
Tožnik je s pritožbo izpodbijal tudi 2. točko izreka izpodbijanega sklepa, ni pa jo obrazložil. Zato jo je pritožbeno sodišče preizkusilo v mejah kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti in ugotovilo, da te niso podane.
Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče, na podlagi 73. člena in 68. člena ZUS, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.