Jedro

Ni bilo izkazano, da so predpostavke za uveljavljanje odškodninske odgovornosti podane, zato je bila prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrnjena kot neutemeljena, saj ni bil izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev. Z odobritvijo brezplačne pravne pomoči v zadevah, ki nimajo verjetnega izgleda za uspeh, bi osnovni namen za dodeljevanje brezplačne pravne pomoči ne bil bil izpolnjen.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo št. Bpp 692/2013 z dne 5. 8. 2013 je toženka Okrožnega sodišča v Ljubljani odločila, da se prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči I. in II. stopnje v pravdnem postopku v obsegu vložitve odškodninske tožbe zoper Republiko Slovenijo ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, zavrne.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik dne 18. 2. 2013 na toženko (v nadaljevanju toženka) vložil prošnjo za dodelitev BPP, ki ji je kasneje priložil dopis z dne 6. 6. 2013, izjavo z dne 27. 2. 2013, dopis z dne 27. 6. 2013 in sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 6. 2. 2013. Toženka je nato skladno s 33. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) pridobil še dodatne podatke.

Toženka nato pojasni, da se BPP odobri na način, pod pogoji in skladno z merili, ki jih določa ZBPP v 11. do 24. členu. Nadalje pojasni, da se na podlagi 24. člena ZBPP pri presoji dodelitve BPP upoštevajo dejstva in okoliščine o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Zadeva zlasti ne sme biti očitno nerazumna oziroma mora imeti prosilec v zadevi izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati, ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Glede na tretji odstavek navedenega člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Toženka pojasni, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP v pravdnem postopku v obsegu vložitve odškodninske tožbe zoper Republiko Slovenijo zaradi nezakonito uvedenega postopka za odvzem poslovne sposobnosti. Dodaja, da morajo biti za subjektivno odškodninsko odgovornost (odgovornost po načelu krivde - prvi odstavek 131. člena Obligacijskega zakonika - OZ) tožene stranke, glede na splošna pravila odškodninskega prava kumulativno podani elementi civilnega delikta: - nedopustno škodno ravnanje tožene stranke; - nastala škoda; - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem ter nastalo škodo in odgovornost povzročitelja škode. Vse te elemente mora dokazati oškodovanec (tožnik - prosilec), razen odgovornosti, ki se je mora razbremeniti povzročitelj škode (toženec). Sklicuje se še na 179. člen OZ, ki opredeljuje denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo. Na poziv toženke, naj med drugim navede, iz katerega nedopustnega ravnanja ali opustitve izvira škoda, kakšna škoda je nastala in pojasni kakšna je vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem (opustitvijo) in nastalo škodo oz. kako je nedopustno ravnanje (opustitev) vplivalo na nastanek škode, je tožnik, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, v dopolnitvi vloge navedel, da prosi za dodelitev BPP za svetovanje in zastopanje zoper Republiko Slovenijo zaradi odškodninskega zahtevka iz naslova nezakonito uvedenega postopka N 342/2011 zaradi odvzema poslovne sposobnosti na prvi stopnji. Po vpogledu v sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. N 342/2011 je toženka ugotovila, da je bil postopek odvzema poslovne sposobnosti, začet po uradni dolžnosti, ustavljen. Okrajno sodišče v Ljubljani, nepravdni oddelek, je namreč prejelo sklep kazenskega oddelka istega sodišča iz katerega je izhajalo, da je bilo ustavljeno izvrševanje varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja. Ker niso več obstajali razlogi, zaradi katerih bi bilo potrebno prosilcu odvzeti poslovno sposobnost, je sodišče nepravdni postopek ustavilo. Iz dopolnitve prošnje prosilca za BPP je izhajalo le, da želi odškodnino zaradi nezakonito uvedenega postopka, in s tem po oceni toženke tožniku z navedenim nepravdnim postopkom ni nastala škoda. Tako ni bila izkazana vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo oziroma ni bilo izkazano, da bi kakršna koli škoda sploh nastala. Glede na vse navedeno iz prošnje za BPP in predložene dokumentacije ni bilo razvidno, da so podane predpostavke za uveljavljanje odškodninske odgovornosti. Toženka je zato zaključila, da dodelitev BPP v obravnavani zadevi ni smiselna in da zato prošnja glede na 24. člen ZBPP, ni utemeljena.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in jo izpodbija z laično tožbo. Navaja, da se odškodninski predlog smiselno navezuje na sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. N 342/2011 in da je s tem vzročna zveza dokazana. Navaja, da je sodišče tožnika maltretiralo in z njim manipuliralo ter da bi moral oditi na psihiatrični pregled na Gorenjsko. Tudi tožnikov zastopnik je sodišče opozoril na kršitve zakonov in Ustave RS. Meni, da je zato tožba utemeljena. Sodišču smiselno predlaga naj izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in navedla, da vztraja pri razlogih za odločitev.

Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, ker dejstva, pomembna za odločitev v zadevi, med strankama niso sporna (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

V obravnavnem primeru je tožnik prosil za dodelitev BPP za svetovanje in zastopanje zaradi vložitve odškodninskega zahtevka zoper Republiko Slovenijo iz naslova nezakonito uvedenega postopka odvzema poslovne sposobnosti. Po tem, ko je toženka tožnika pozval k dopolnitvi vloge in ga tudi poučil, kako naj to stori, je v dopolnitvi prošnje zgolj navedel, da želi odškodnino zaradi nezakonito uvedenega postopka. S tem pa tudi po presoji sodišča ni verjetno izkazal, da mu je z navedenim nepravdnim postopkom, ki je bil začet pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, nastala kakršna koli škoda. Prav tako ni dokazal, da naj bi Republika Slovenija delovala protipravno oz. nepravdni postopek uvedla nezakonito, kot je to navajal. Posledično pa tudi ni bila izkazana vzročna zveza med (nedopustnim) ravnanjem in nastalo škodo oziroma, da je škoda sploh nastala. Ker s tem ni bilo izkazano, da so predpostavke za uveljavljanje odškodninske odgovornosti podane, je bila prošnja tožnika za dodelitev BPP po presoji sodišča skladno z določbami 24. člena ZBPP pravilno zavrnjena kot neutemeljena, saj ni bil izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP. Organ za BPP mora namreč pri odločanju upoštevati tudi kriterij razumnosti zadeve, saj z odobritvijo BPP v zadevah, ki nimajo verjetnega izgleda za uspeh, osnovni namen za dodeljevanje BPP ne bi bil izpolnjen. V ostalem se sodišče strinja z razlogi, ki jih je za odločitev navedel organ za BPP ter se nanje tudi sklicuje na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 71. člena ZUS-1. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bilo dejansko stanje ob izdaji odločbe pravilno ugotovljeno. Ker sodišče tudi ni našlo kršitev zakona, na katere pazi po uradni dolžnosti in je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.