Jedro

Tožeča stranka ne zatrjuje in uveljavlja pravnega interesa v postopku ugotavljanja državljanstva njene matere, ampak zatrjuje pravno korist zaradi uveljavljanja njenih pravic pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, zato je pomembno dejstvo ali tožeča stranka izkazuje pravno korist za pregled spisov, česar pa upravni organ prve stopnje, niti tožena stranka nista ugotovila, zato odločitev o zavrženju njene vloge ni pravilna.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Upravne enote A., s katerim je upravni organ prve stopnje zavrgel zahtevo tožeče stranke za izdajo kopije potrdila o vročitvi odločbe o ugotovitvi državljanstva Republike Slovenije za A.A. z dne 11. 11. 1992, izdajo potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti navedene odločbe ter kopijo o izjavi stranke v tem postopku. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je upravni organ prve stopnje pravilno zavrgel zahtevo tožeče stranke, potem, ko je ugotovil, da vlagatelj zahtevka ni verjetna stranka v postopku, saj po 42. členu Zakona o splošnem upravnem postopku ni izkazala pravnega interesa. Pravico udeleževati se postopka ima samo tisti, ki varuje kakšno svojo pravno korist v upravni stvari, ki je predmet upravnega postopka in kolikor jo v tem upravnem postopku sploh lahko varuje. Obstojati mora torej določeno razmerje stranskega udeleženca do upravne stvari, to razmerje pa ureja materialni predpis, iz katerega izhaja, ali ima kdo kakšno pravno korist v upravni stvari v kateri se odloča v upravnem postopku. Glede na to, da se državljanstvo veže na konkretno osebno in se je ugotovitveni postopek o državljanstvu nanašal le na A.A. ter glede na to, da je tožeča stranka že državljan Republike Slovenije, tožena stranka meni, da tožeča stranka nima pravice udeleževati se že končanega postopka ugotovitve državljanstva svoje matere. Glede na to, da se tožeča stranka nima pravice udeleževati se postopka je zavrnila tudi ostale pritožbene navedbe tožeče stranke.

Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke in navaja, da je državljanka Republike Slovenije od svojega rojstva dalje, vendar je bila v obdobju od 26. 2. 1992 do 24. 10. 1995 brisana iz registra prebivalcev Republike Slovenije, zaradi česar ji je nastala nepopravljiva škoda. Kršitev ustavnih pravic sedaj uveljavlja pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Zaradi izkazane potrebe po dokazih, ki jih potrebuje pri uveljavljanju svojih pravic na Evropskem sodišču za človekove pravice ji je Upravna enota A. izdala kopijo upravne odločbe z dne 11. 11. 1992, o ugotovitvi državljanstva Republike Slovenije za njeno mater. Ob pregledu upravnega spisa pa je ugotovila, da navedena odločba ni bila vročena njeni materi, to je stranki v postopku, zato je po zapletih, ki jih je imela z uradno osebo upravnega organa prve stopnje zahtevala, da se ji izda podatke oz. potrdila o tem dejstvu. Dejansko ni želela nobenega ugotovitvenega postopka, upravni organ prve stopnje pa ji je vsilil upravni postopek na prvi in drugi stopnji z namenom, da ji prepreči oz. vsaj odloži izdajo dokazov, s katerimi bi lahko učinkovito varovala svoje pravice na Evropskem sodišču. Njena mati je državljanstvo Republike Slovenije pridobila na podlagi dejstva, da je bila že pred izdajo odločbe o ugotovitvi državljanstva z dne 11. 11. 1992 vpisana v državljansko knjigo LR Slovenije za območje B.. Z odločbo o državljanstvu matere tožeče stranke z dne 11. 11. 1992 je upravni organ želel le prekriti dejstvo, da je že v času, ko je bila tožeča stranka brisana iz registra prebivalcev Republike Slovenije vedela, da je njena mati državljanka Republike Slovenije, vendar ji kljub temu ni hotela priznati ob rojstvu pridobljenega slovenskega državljanstva. Ugotovitvena odločba o državljanstvu matere tožeče stranke vpliva na priznanje državljanstva tožeče stranke zato vsekakor izkazuje pravni interes za pridobitev omenjenih dokazov, ki jih potrebuje za uveljavljanje svojih pravic tako v upravnem kot v pravdnem postopku pred domačimi in tujimi sodišču. Zaradi navedenega meni, da je upravičena do izdaje zahtevanih potrdil, saj bi bila v nasprotnem primeru kršena njena ustavna pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izdani odločbi za katero meni, da je pravilna in zakonita glede na dejansko stanje, ki je razvidno iz upravnega spisa, zato sodišču predlaga, da tožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrne.

Zastopnik javnega interesa, državni pravobranilec Republike Slovenije, v zadevi ni prijavil udeležbe.

Tožba je utemeljena.

Sodišče je v zadevi že odločilo s sodbo opr. št. U 3/2003-11 z dne 24. 10. 2003 in tožbo tožeče stranke zavrnilo. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s svojim sklepom opr. št. I Up 1458/03-2 z dne 2. 6. 2005, sodbo tega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v ponovno odločanje.

Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov izhaja, da je tožeča stranka dne 4. 9. 2002 pred upravnim organom prve stopnje podala zahtevo za izdajo kopije potrdila o vročitvi odločbe o ugotovitvi državljanstva Republike Slovenije za svojo mamo A.A., oz. potrdila, da navedena odločba ni bila vročena tožeči stranki, kopije izjave stranke A.A. v ugotovitvenem postopku o njenem državljanstvu in potrdila o ugotovitvi, s katerim dnem je postala upravna odločba o ugotovitvi državljanstva Republike Slovenije za A.A. pravnomočna in izvršljiva. Upravni organ prve stopnje je dne 6. 9. 2002 zahtevo tožeče stranke na podlagi 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku ( Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02 - ZUP) zavrgel, tožena stranka pa njeno pritožbo zoper sklep o zavrženju z dne 13. 12. 2002, zavrnila.

Po presoji sodišča odločitev upravnega organa prve stopnje, ni pravilna. Iz upravnih spisov namreč izhaja, da je tožeča stranka v postopku zahtevala pregled spisov. Z vlogo je zahtevala izdajo kopije potrdila o vročitvi odločbe o ugotovitvi državljanstva Republike Slovenije za njeno mamo A.A. z dne 11. 11. 1992, izdajo potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti navedene odločbe ter kopijo o izjavi stranke v postopku, zato bi bilo treba po presoji sodišča njeno vlogo obravnavati in presojati kot vlogo za pregled spisa v smislu 82. člena ZUP. Takšna zahteva izhaja tudi iz vseh zatrjevanj tožeče stranke tekom celega postopka. Tožeča stranka zato utemeljeno opozarja, da ne zatrjuje in uveljavlja pravnega interesa v postopku ugotavljanja državljanstva njene matere, ampak zatrjuje pravno korist zaradi uveljavljanja njenih pravic pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Za presojo v obravnavani zadevi je zato pomembno dejstvo ali tožeča stranka izkazuje pravno korist za pregled spisov, zaradi vložene tožbe pred Evropskim sodiščem, tega pa upravni organ prve stopnje, niti tožena stranka nista ugotovila, zato odločitev o zavrženju njene vloge ni pravilna. V ponovnem postopku bo tožena stranka morala ugotoviti ali tožeča stranka izkazuje pravni interes za vpogled v spis in če ga izkazuje, tak vpogled tudi dovoliti ter ji v kolikor odločba o državljanstvu matere tožeče stranke ni postala dokončna in pravnomočna to tudi potrditi z navedbo, zakaj ni postala pravnomočna.

Zaradi opisanih razlogov je sodišče na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00 - ZUS) izpodbijano odločbo odpravilo, ker so ugotovljena dejstva v bistvenih točkah nepopolno ugotovljena in je bil na podlagi ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja, ter zadevo v skladu z 2. odstavkom istega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.