Jedro

Kadar upnik predlaga več sredstev ali predmetov izvršbe, je za odločanje pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. Sodna odločba je izvršljiva, ko postane pravnomočna in ko poteče rok za prostovoljno izpolnitev.

Izrek

Ugovor se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje o izvršbi potrdi, kolikor o predlogu za izvršbo in sklepu o izvršbi ni bilo odločeno že s sklepom sodišča prve stopnje opr. št. Ig 2001/00082 z dne 22.5.2001. Dolžnik mora upniku povrniti 1.924,00 SIT nadaljnjih izvršilnih stroškov.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 91.380,00 SIT s pripadki. Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da je sklep o izvršbi izdalo krajevno nepristojno sodišče, saj ima dolžnik sedež v Ljubljani. Upnik ni predložil potrdila o izvršljivosti, poleg tega pa je dolžnik že dne 5.7.2000 upniku plačal znesek 96.374,18 SIT, ki obsega glavnico in pripadajoče zamudne obresti tako, da je dolg v celoti poplačan. Upnik je na ugovor odgovoril, da je dolžnik sicer res plačal glavnico po izvršilnem naslovu z zakonitimi zamudnimi obrestmi, vendar pa še vedno dolguje stroške tega izvršilnega postopka z obrestmi. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 22.5.2001 (red. št. 15) deloma ugodilo dolžnikovemu ugovoru in izvršbo ustavilo glede zneska 96.374,18 SIT, v preostanku pa je dolžnikov ugovor štelo za neobrazloženega v smislu 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Iz razčlenitve prometa denarnih sredstev Agencije za plačilni promet (APP) z dne 5.7.2000 (priloga B4) je razvidno, da je bil znesek 96.374,18 SIT dejansko plačan, kar je sodišče prve stopnje že upoštevalo s sklepom z dne 22.5.2001, zato sodišče druge stopnje odloča le še o ugovoru glede preostanka terjatve. Ugovor ni utemeljen. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper skle o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi dokaze za tako zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemeljenega. Navedeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi, če bi se izkazala za resnična, lahko pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi. Ugovor krajevne pristojnosti ni utemeljen. Kadar upnik predlaga več sredstev ali predmetov izvršbe, je za odločanje pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe (35. čl. ZIZ). V konkretnem primeru je upnik kot prvo sredstvo izvršbe predlagal rubež denarnih sredstev dolžnika, ki jih ima ta na kateremkoli računu, zlasti pa na računu APP, enota Kamnik (prim. drugo stran predloga za izvršbo na list. št. 1). Za izvršbo na sredstva, ki jih ima dolžnik na računih pri organizacijah za plačilni promet, je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je sedež organizacije oz. njene enote, ki vodi dolžnikov račun (143. čl. ZIZ), to pa je v obravnavanem primeru Okrajno sodišče v Kamniku. Zato sodišče druge stopnje ugotavlja, da uveljavljani ugovorni razlog iz 1. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ ni podan. Nadalje sodišče druge stopnje ugotavlja, da na z upnikove strani predloženem izvršilnem naslovu - sodbi Okrožnega sodišča v Novem mestu, opr. št. Pg 343/99 z dne 29.3.2000 (priloga A2), sicer res ni izrecno navedeno, da je sodba izvršljiva, vendar pa je na njej originalna klavzula pravnomočnosti z dne 5.5.2000. Sodna odločba je izvršljiva, ko je postala pravnomočna in ko je potekel rok za prostovoljno izpolnitev (prim. 1. odst. 19. čl. ZIZ), ki v konkretnem primeru znaša osem dni, zato sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odločba, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, nedvomno izvršljiva, zato je ugovor iz razloga po 3. točki 1. odst. 55. čl. ZIZ neutemeljen. Drži ugovorna trditev, da je dolžnik dne 5.7.2000 upniku plačal znesek 96.374,18 SIT, vendar s tem dolg še ni v celoti poravnan. Upnik je predlog za izvršbo vložil dne 16.5.2000 (štampiljka - dohodni zaznamek na list. št. 1), dolžnik pa je plačal šele po vložitvi predloga za izvršbo (dne 5.7.2000), torej je bil upnikov predlog za izterjavo terjatve potreben, zato mora dolžnik povrniti upniku tudi stroške tega izvršilnega postopka, za katere pa niti ne trdi, da bi jih plačal. Glede na vse zgoraj navedeno sodišče druge stopnje ugotavlja, da je ugovor neobrazložen in s tem neutemeljen glede na določila 2. odst. 53. čl. ZIZ (razen glede zneska 96.374,18 SIT, o katerem pa je bilo že odločeno s sklepom z dne 22.5.2001). Ker sodišče druge stopnje tudi v okviru preizkusa izpodbijanega sklepa v obravnavanem delu po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je glede dela terjatve, o katerem še ni bilo odločeno, ugovor zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep. Dolžnik je upravičen do povračila stroškov ugovora, saj je bil njegov ugovor glede glavničnega ter obrestnega dela zahtevka utemeljen, ugovor pa je bil potreben, saj upnik kljub nespornemu delnemu plačilu julija 2000 vse do aprila 2001 ni delno umaknil predloga za izvršbo. Sodišče druge stopnje je dolžniku priznalo stroške za sestavo ugovora (100 odvetniških točk x 90,00 SIT = 9.000,00 SIT), za sodno takso (600 taksnih točk x 15,00 SIT = 9.000,00 SIT), za administrativne stroške v višini 2% od vrednosti odvetniških storitev (2 odv. točki ali 180,00 SIT) ter 19% DDV na odvetniške storitve (1.744,20 SIT), skupaj 19.924,20 SIT. Stroškov za posvet s stranko in poročilo stranki sodišče dolžniku ni priznalo, ker so le-ti zajeti v strošku za sestavo ugovora in ne gre za samostojno odvetniško opravilo. Prav tako je do povrnitve stroškov upravičen upnik, saj je bil odgovor zaradi v 1. odst. 58. čl. ZIZ predvidenih posledic upnikovega molka potreben. Upnik je upravičen do povračila stroškov za sestavo odgovora (200 odv. točk x 90,00 SIT = 18.000,00 SIT), za administrativne stroške (2% ali 360,00 SIT) ter za DDV na odvetniške storitve (19% ali 3.488,40 SIT), skupaj 21.848,40 SIT. Tudi upniku sodišče ni priznalo priglašenega stroška za posvet s stranko, ker ne gre za samostojno opravilo. Po medsebojnem pobotanju priznanih stroškov ugovornega postopka mora dolžnik upniku povrniti še 1.924,20 SIT nadaljnjih izvršilnih stroškov.