Jedro

Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave je vezano na konkretno borzno posredniško družbo in ima svoj smisel le, če (dokler) družba opravlja takšno dejavnost. Iz ustreznih podatkov sodnega registra pa izhaja, da družba več ne opravlja storitev z vrednostnimi papirji.

Odvzem dovoljenja ni ovira, da tožeča stranka ne bi mogla opravljati funkcije člana uprave v tej družbi.

Izrek

Tožba se z a v r ž e.

Obrazložitev

(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev (tožena stranka) je z uvodoma (pravilno) navedeno odločbo odvzela dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave, št. 1F z dne 12. 7. 2000, izdano S. R., predsedniku uprave družbe P. d.d., L., ker naj bi pri vodenju imenovane borzne posredniške družbe huje kršil dolžnosti člana uprave iz 87. člena ZTVP-1. (2) S. R. (tožeča stranka) je proti odločbi dne 14. 12. 2005 (neposredno) vložil tožbo pred Vrhovnim sodiščem. V postopku sodnega varstva po določbah ZTVP-1 je predlagal odpravo odločbe tožene stranke, ki jo je izpodbijal iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 25. člena ZUS. (3) Tožba je bila vročena Agenciji za trg vrednostnih papirjev (Agenciji), ki je v odgovoru nanjo (redna št. 6) kot neutemeljene prerekala tožbene navedbe in predlagala njeno zavrnitev.

(4) Tožba je bila vročena tudi Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije, ki pa kot zastopnik javnega interesa ni prijavilo udeležbe v postopku.

(5) Tožena stranka je naknadno (dne 27. 8. 2007) Vrhovnemu sodišču poslala v vednost odločbo z dne 26.7.2006, opr. št. 21-1, 21 in 21/1, s katero je borzni posredniški družbi P. d.d., L., prenehalo dovoljenje za opravljanje storitev z vrednostnimi papirji, št. 21-1/1 z dne 1.9.2004, št. 21/76 z dne 27.10.2004 in št. 21/107 z dne 9.3.2005. Predmet tožbe.

(6) Iz tožbene izjave izhaja, da je tožeča stranka tožbo vložila proti odločbi tožene stranke z dne 2. 12. 2005, št. N-3. Vendar pa iz vsebine tožbe izhaja, da tožeča stranka ne izpodbija (dopolnilne) odločbe o začetku postopka za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave z dne 5. 10. 2005, št. N-3, temveč odločbo o odvzemu dovoljenja. Zato je Vrhovno sodišče štelo, da izpodbija odločbo z dne 2. 12. 2005, št. N-30. Materialno pravo, ki ga je treba uporabiti.

(7) Dne 11. 8. 2007 je začel veljati Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI; Uradni list RS, št. 67/2007). Vendar pa je Agencija v postopku za odvzem dovoljenja že odločila pred uveljavitvijo ZTFI. Zato se predmetni postopek glede na določbo petega odstavka 583. člena ZTFI konča po določbah ZTVP-1. Procesno pravo, ki ga je treba uporabiti.

(8) Tožba v tem sporu je bila vložena dne 14. 12. 2005, vendar o njej še ni bilo odločeno do uveljavitve Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/2006). Zato se na podlagi drugega odstavka 324. člena ZTVP-1 v zvezi s 104. členom ZUS-1 glede vprašanja pravnega interesa uporabijo določbe Zakona o upravnem sporu (ZUS; Uradni list RS, št. 50/97, 65/97-popr. in 70/2000).

Pravni interes.

(9) Obstoj pravnega interesa je procesna predpostavka za vložitev tožbe v upravnem sporu. Ta mora biti podana ves čas postopka. ZUS namreč v prvem odstavku 4. člena določa, da je upravni spor dopusten, če tožnik uveljavlja, da je prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in mu vročen v predpisanem roku; v 4. točki prvega odstavka 34. člena pa določa, da sodišče zavrže tožbo, če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto korist. (10) Za obstoj pravnega interesa mora tožnik izkazati, da bi ugoditev njegovi tožbi zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšal svoj pravni položaj. Ne zadošča le možnost ugotovitve zakonitosti ali nezakonitosti upravnega akta.

(11) Iz odločbe tožene stranke, ki jo je naknadno poslala Vrhovnemu sodišču v vednost, izhaja, da je borzni posredniški družbi P. d.d., L., prenehalo dovoljenje za opravljanje storitev z vrednostnimi papirji (glej tudi 5. točko tozadevne obrazložitve). Iz podatkov spisa, predvsem iz navedb tožeče stranke, pa tudi iz podatkov vpisnika Vrhovnega sodišča, pa v zvezi s tem ne izhaja, da bi tožeča stranka (v zakonskem roku) začela postopek sodnega varstva proti odločbi Agencije z dne 26. 7. 2006, opr. št. 21-1, 21 in 21/1. (12) Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave je vezano na konkretno borzno posredniško družbo in ima svoj smisel le, če (dokler) družba opravlja takšno dejavnost. Iz ustreznih podatkov sodnega registra Okrožnega sodišča v Ljubljani (za subjekta P. d.o.o. M. in P. d.o.o. L., oba s sedežem v L., pa izhaja, da družba P. več ne opravlja storitev z vrednostnimi papirji. Odvzem dovoljenja pa sicer ni ovira, da tožeča stranka ne bi mogla opravljati funkcije člana uprave v tej družbi.

Tožba ni dovoljena.

(13) Zato (ker je pravni interes procesna predpostavka za odločanje po ZTVP-1 in ZUS) je Vrhovno sodišče tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 34. člena ZUS kot nedovoljeno zavrglo, ne da bi odgovarjalo na (druge) navedbe strank. Tožeča stranka namreč ni zatrjevala kakšne druge podlage za obstoj pravnega interesa, ki mora sicer biti neposreden in konkreten. Tako tudi ni (konkretno) zatrjevala, da bi izpodbijana odločba kljub odločbi Agencije z dne 26. 7. 2006, opr. št. 21-1, 21 in 21/1, kakorkoli drugače neposredno posegala v njene lastne pravice, pravne interese oziroma pravni položaj.