Jedro

Presoja razlogov za odreditev pripora zaradi ponovitvene nevarnosti (3. točka 1. odstavka 201. člena ZKP).

Izrek

Zahteva zagovornika osumljenega A.K. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Dežurna preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča na Ptuju je s sklepom z dne 30.9.2005 zoper osumljenega A.K. iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odredila pripor. Okrožno sodišče na Ptuju je s sklepom z dne 3.10.2005 pritožbo osumljenčevega zagovornika zoper sklep preiskovalne sodnice zavrnilo.

Zoper ta pravnomočni sklep je osumljenčev zagovornik dne 10.10.2005 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti brez navedbe zakonskega razloga. Vrhovnemu sodišču je predlagal, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, odrejeni pripor odpravi ali nadomesti s hišnim priporom. V zahtevi navaja, da prvostopno sodišče ni obravnavalo pritožbenih navedb zoper sklep o odreditvi pripora; da je pritožbene navedbe ignoriralo ali pa jih zavrnilo; da je sodišče spregledalo, da pripor sploh ni nujen, posebej ker nima navedenih konkretnih okoliščin ponovitvene nevarnosti; zmotno pa se sodišče sklicuje na ovadbo in prekrške, ker prekrški nimajo zveze z očitanim kaznivim dejanjem.

Vrhovni državni tožilec svetnik F.M. iz Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije je v odgovoru na zahtevo, podanem skladno z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP dne 19.10.2005, predlagal zavrnitev zahteve.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

I. Glede na vsebino zahteve za varstvo zakonitosti vrhovno sodišče uvodoma poudarja: - da je kot razlog za vložitev zahteve izrecno izključeno uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 420. člena ZKP), torej navajanje pomislekov, da odločilna dejstva, na katerih neposredno temelji uporaba materialnega ali procesnega prava niso bila pravilno ali v celoti ugotovljena; - da se pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v zahtevi (1. odstavek 424. člena ZKP) in katere mora vložnik konkretizirati.

II. Pogoji za odreditev pripora so:

1. da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, 2. obstoj katerega od pripornih razlogov iz 1. do 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP in 3. da je pripor neogibno potreben za potek kazenskega postopka ali varnost ljudi.

III. Da bi ne bil podan utemeljen sum, kot prvi pogoj za odreditev pripora, zahteva za varstvo zakonitosti niti ne zatrjuje. Navedbam v zahtevi za varstvo zakonitosti, da sodišče v pravnomočnem sklepu ni navedlo razlogov glede pripornega razloga ponovitvene nevarnosti iz 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP in tudi ne razlogov, zakaj je odreditev pripora zoper osumljenca neogibno potrebna za varnost ljudi, pa Vrhovno sodišče ne more pritrditi.

A.K. je osumljen kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ, ker naj bi zaradi prodaje hranil mamila, ko je dne 28.9.2005 v stanovanju hranil 7,4 g heroina, 2,2 g amfetamina in 8,8 g marihuane. Očitek tega kaznivega dejanja je osumljenec v zagovoru pred dežurno preiskovalno sodnico priznal in tudi opisal, da je v zadnjih treh mesecih za lastne potrebe in tudi z namenom prodaje večkrat nabavljal 5 do 10 g heroina, od česar je približno polovico porabil zase, ostalo pa v količinah po 0,2 g ali 0,3 g prodajal naprej svojim stalnim odjemalcem.

Ob oceni teže in načina storitve tega dejanja kot objektivnih okoliščin pripornega razloga ponovitvene nevarnosti iz 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP je preiskovalna sodnica v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovila tudi subjektivne okoliščine: osumljenec, ki je sam odvisnik od mamil, ni zaposlen in mu je takšna trgovina z drogo očitno služila pridobivanju sredstev za nabavo droge (stran 4 sklepa) in je tudi zanesljivo presodila, da je podana realna nevarnost, da bi osumljenec, če bi bil izpuščen na prostost, takšno kaznivo dejanje ponovil. Pritožbeno sodišče, ki je tem razlogom v celoti pritrdilo, in ob nadaljnji okoliščini, da je bil zoper osumljenca v letih 2004 in 2005 že štirikrat podan obdolžilni predlog zaradi posesti droge ter da je bil s pravnomočno odločbo sodnika za prekrške z dne 5.4.2005 že spoznan za odgovornega za prekršek po 33. členu Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, je pravilno zaključilo in presodilo, da je pripor neogibno potreben zaradi varnosti ljudi. Ker je osumljenec že bil spoznan za odgovornega za prekršek v zvezi z nedovoljeno posestjo mamil, navedbe v zahtevi za varstvo zakonitosti, da "prekrški nimajo nobene zveze z očitanim kaznivim dejanjem", v podatkih spisah nimajo podlage. Pritožbeno sodišče je v svojem sklepu, s katerim je zagovornikovo pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora kot neutemeljeno zavrnilo, odgovorilo na pritožbene navedbe osumljenčevega zagovornika tako glede pripornega razloga kot neogibnosti pripora in jih obrazloženo utemeljeno zavrnilo (stran 2 do 4 sklepa). Zato je navajanje v zahtevi za varstvo zakonitosti, da je sodišče "ignoriralo pritožbene navedbe ali pa jih je vehementno zavrnilo", kolikor s tem vložnik nakazuje na kršitev 1. odstavka 395. člena ZKP, nekonkretizirano.

IV. Ker je sodišče pravilno ugotovilo in presodilo vse, kar je pomembno za odreditev pripora in za svojo odločitev navedlo tudi razumne razloge, očitek zahteve za varstvo zakonitosti, da je sodišče "zmotno uporabilo materialno pravo", ni utemeljen. Zato je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi določbe 425. člena ZKP zavrnilo.