Jedro

V zadevah, ko je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z motornim vozilom, registriranim v drugi državi članici EU, se postopek o prekršku začne tako, da pristojni organ, ki je ugotovil prekršek, lastniku oziroma imetniku vozila ali drugače identificirani osebi, osumljeni storitve prekrška zoper varnost cestnega prometa na ozemlju Republike Slovenije, pošlje pisno obvestilo o prekršku in obrazec za odgovor na obvestilo z vsebino iz Priloge, ki je sestavni del tega zakona in je objavljena skupaj z njim. Zato je s pošiljanjem pisnega obvestila z dne 8. 11. 2018 postopek o prekršku bil začet znotraj 30 dnevnega roka, ki ga določa četrti odstavek 42. člena ZP-1, čeprav je plačilni nalog bil izdan šele 24. 5. 2019.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo plačilni nalog Postaje prometne policije Ljubljana z dne 24. 5. 2019 spremenilo po uradni dolžnosti tako, da je postopek zoper storilko ustavilo po 10. točki prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1) glede stroškov postopka pa odločilo, da bremenijo proračun.

2. Zoper sodbo se pritožuje prekrškovni 0rgan zaradi bistvenih kršitev določb postopka o prekršku (1. točka 154. člena ZP-1) in predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je prekrškovni organ z zahtevo za sodno varstvo izpodbijanim plačilnim nalogom storilki izrekel globo v višini 1.200,00 EUR ter stransko sankcijo 9 kazenskih točk zaradi prekrška po 6. točki sedmega odstavka 46. člena ZPrCP, ki naj bi ga storila 18. 10. 2018 ob 22.13 uri na avtocesti A2, v odseku 15 po km 2300, triangel K., smer B.-V., s tem, da je na tem odseku, kjer je hitrost vožnje s prometnim znakom omejena na 80 km/h, peljala mimo merilnika hitrosti Multaradar CD s hitrostjo 162 km/h, kar je razvidno iz fotografije z opisom dejanskega stanja. Ker je prekršek bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi, bi moral biti postopek o prekršku začet v roku 30 dni od ugotovitve prekrška, saj četrti odstavek 42. člena ZP-1 določa, da ne glede na prvi odstavek tega člena (ki določa splošni dveletni relativni zastaralni rok) postopka za prekršek zoper varnost cestnega prometa, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi, ni dopustno začeti, če od dneva storitve prekrška preteče več kot 30 dni. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno opredelilo, da ima določba četrtega odstavka 42. člena ZP-1 naravo procesne predpostavke za začetek hitrega postopka o prekršku, če je bil prekršek ugotovljen s tehničnimi sredstvi in poudarilo, da mora v tem roku prekrškovni organ izdati plačilni nalog ali v istem roku vsaj seznaniti storilca s kršitvijo.1

5. Iz izpodbijanega sklepa in spisovnega gradiva predmetne zadeve izhaja: (-) da je prekršek bil ugotovljen s tehničnim sredstvom – stacionarnim merilnikom hitrosti 18. 10. 2018, (-) da je prekršek storjen z motornim vozilom registriranim v tujini in da je storilka državljanka druge države članice EU, (-) da je zato prekrškovni organ vodil postopek po določbah 7.a poglavja ZP-1 (48.b do 48.č člen ZP-1) in tako storilki 8. 11. 2018 v skladu s prvim odstavkom 48.c člena ZP-1 poslal pisno obvestilo o prekršku in obrazec za odgovor na obvestilo, (-) da je storilka odgovorila na obvestilo o prekršku z dne 29. 11. 2018 in (-) da je prekrškovni organi izpodbijani plačilni nalog izdal 24. 5. 2019. 6. Ker prvi odstavek 48.c člena ZP-1 določa, da se postopek o prekršku v zadevah, ko je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z motornim vozilom, registriranim v drugi državi članici EU začne tako, da pristojni organ, ki je ugotovil prekršek, lastniku oziroma imetniku vozila ali drugače identificirani osebi, osumljeni storitve prekrška zoper varnost cestnega prometa na ozemlju Republike Slovenije, pošlje pisno obvestilo o prekršku in obrazec za odgovor na obvestilo z vsebino iz Priloge, ki je sestavni del tega zakona in je objavljena skupaj z njim, je s pošiljanjem pisnega obvestila z dne 8. 11. 2018 postopek o prekršku bil začet znotraj 30 dnevnega roka, ki ga določa četrti odstavek 42. člena ZP-1, čeprav je plačilni nalog bil izdan šele 24. 5. 2019. 7. Glede na navedeno prekrškovni organ sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka o prekršku po drugem odstavku 155. člena ZP-1, saj je zmotno uporabilo četrti in šesti odstavek 42. člena ZP-1 ter prvi odstavek 48.c člena ZP-1, kar je nedvomno vplivalo na zakonitost sodbe. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo na podlagi petega odstavka 163. člena ZP-1 razveljavilo ter vrnilo sodišču prve stopnje v ponovni postopek, saj ugotovljene kršitve ni moglo samo odpraviti.

8. V nadaljnjem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ob upoštevanju zgoraj navedenega o vloženi zahtevi za sodno varstvo odločiti vsebinsko in presoditi njeno utemeljenost. 1 Glej sklep Višjega sodišča v Celju PRp 9/2017 z dne 28. 2. 2017.