Jedro

Glede na določila 267. člena ZFPPIPP mora stečajni upravitelj v svojem predlogu za izdajo soglasja k uresničitvi odstopne pravice izkazati, da bodo z uresničitvijo odstopnega upravičenja doseženi ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov, sodišče pa da soglasje, če oceni, da se z njeno uresničitvijo dosežejo ugodnejši pogoji za plačilo upnikov.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dalo soglasje stečajni upraviteljici k uresničitvi pravice do odstopa od pogodbe o izvedbi gradbenih, obrtniških in instalacijskih del z dne 15. 01. 2008, sklenjene med V. d.d. kot izvajalcem in Občino kot naročnikom.

V pritožbi zoper sklep je upnik uveljavljal pritožbene razloge napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje, podrejeno pa, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne soglasje k predlogu stečajne upraviteljice.

Stečajni dolžnik je v odgovoru na pritožbo predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže, podrejeno pa, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je iz spisa Okrožnega sodišča v Celju, opr.št. 1392/2010, iz prijave pod zap. št. 213 razvidno, da je upnik pravočasno prijavil terjatev. S tem je kot stranka glavnega postopka (1. točka 56. člena ZFPPIPP) pridobil upravičenje opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti (1. odst. 57. člena ZFPPIPP). Vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti pa ima pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke (1. odst. 126. člena ZFPPIPP).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je utemeljen pritožbeni očitek, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa niso razvidni razlogi za odločitev, saj sodišče prve stopnje ni navedlo, kateri so tisti razlogi, zaradi katerih je sodišče dalo soglasje k predlogu stečajne upraviteljice.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je povzet predlog stečajne upraviteljice in s katerim je sodišče prve stopnje očitno soglašalo, izhaja, da stečajni dolžnik ocenjuje, da je uresničitev odstopne pravice ugodnejša za stečajno maso in da dokončanje del ni več mogoče zato, ker stečajni dolžnik del po pogodbi ne more dokončati, ker ne razpolaga s sredstvi, delavci in predmeti dela, s katerimi bi objekt lahko zaključil. V primeru neuresničitve odstopne pravice bi bil stečajni dolžnik primoran svoje obveznosti po pogodbi v celoti izpolniti (zaključiti dela), česar pa, glede na obseg nedokončanih del in višino že plačanih del s strani naročnika ne bi mogel storiti, druga pogodbena stranka pa zaradi zamude z dokončanjem del svojih obveznosti (plačila) ne bo več izpolnila.

Glede na določila 267. člena ZFPPIPP mora stečajni upravitelj v svojem predlogu za izdajo soglasja k uresničitvi odstopne pravice izkazati, da bodo z uresničitvijo odstopnega upravičenja doseženi ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov, sodišče pa da soglasje, če oceni, da se z njeno uresničitvijo dosežejo ugodnejši pogoji za plačilo upnikov.

Glede na to, da ne iz predloga stečajne upraviteljice, ki ga je kot obrazložitev svojega sklepa povzelo prvostopno sodišče in tudi ne iz preostale obrazložitve ne izhaja ocena (izračun), kaj za stečajno maso pomeni odstop od pogodbe in kaj bi za stečajno maso predstavljalo vztrajanje pri pogodbi, izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. (14. točka 2. odst. 339. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbi ugodilo in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 121. člena ZFPPIPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti zgoraj navedeno kršitev in navesti razloge, s katerimi bo utemeljilo svoje soglasje k uresničitvi odstopne pravice s tem, da bo navedlo, zakaj ocenjuje, da bodo z njeno uresničitvijo doseženi ugodnejši pogoji za plačilo upnikov.

Glede na to, da je predmet izpolnitvenega ravnanja druge pogodbene stranke denarna dajatev, bo moralo sodišče pri presoji, ali je uresničitev odstopne pravice v skladu z namenom stečajnega postopka, upoštevati obseg, v katerem sta stečajni dolžnik in sopogodbenik svoji obveznosti že izpolnila in dejanja, ki jih bi moral (in mogel) stečajni dolžnik še izvesti, da bi v celoti izpolnil svojo obveznost. Prav tako bo moralo upoštevati tudi, da je posledica razveze pogodbe, da preneha pravni temelj za izpolnitev pogodbenih obveznosti in da v primeru. če sta pogodbeni stranki svoje obveznosti na podlagi razvezanih pogodb že izpolnili, nastaneta kondikcijski terjatvi za vračilo te izpolnitve (3. odst. v zvezi s 1. odst. 190. člena OZ) ter da ima v primeru, če stečajni dolžnik uresniči odstopno pravico, sopogodbenik pravico zahtevati povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi razveze pogodbe (5. odst. 268. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.