Jedro

Vprašanje dokazne ocene pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa ni dopusten pritožbeni razlog. Vse pritožbene trditve, ki se nanašajo na pritožbeno stališče, da bi morala tožeča stranka dokazati obstoj pogodbe med pravdnima strankama, katero je v spis vložila nepodpisano in, da bi moralo sodišče odločati na podlagi pravil o dokaznem bremenu, predstavlja pritožbeno uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Zahtevi pravdnih strank za povrnitev pritožbenih strank se zavrneta.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 100184/2009 -2 z dne 15. 7. 2009 ohranilo v 1. in 5. odstavku izreka v veljavi. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki glavnico v znesku 3.452,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska: 808,89 EUR za čas od 2. 11. 2008 dalje do plačila; 1.313,77 EUR za čas od 2. 12. 2008 dalje do plačila; 1.331,77 EUR za čas od 2. 1. 2008 dalje do plačila ter ji povrniti stroške izvršilnega postopka v znesku 50,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 3. 2010 dalje do plačila (1. točka izreka). Sklenilo je, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki nadaljnje pravdne stroške v znesku 621,00 EUR v 15 dneh od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku 15-dnevnega paricijskega roka do plačila (2. točka izreka).

2. Tožena stranka se je zoper sodbo pravočasno pritožila in uveljavljala pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču druge stopnje je predlagala, naj sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne v odločanje sodišču prve stopnje. Zahtevala je povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev neutemeljene pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe in zahtevala povrnitev stroškov postopka z odgovorom na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je v pritožbenem postopku uporabilo določilo 458. člena v zvezi s 495. členom ZPP, saj gre za postopek v sporu majhne vrednosti.

6. V postopku v sporu majhne vrednosti je sodišče druge stopnje vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče. V okviru dejanskega stanja je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je med strankama bila sklenjena pisna najemna pogodba za najem poslovnega lokala v lasti tožnice in to za nedoločen čas (8. točka obrazložitve).

7. Vprašanje dokazne ocene pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa ni dopusten pritožbeni razlog. Vse pritožbene trditve, ki se nanašajo na pritožbeno stališče, da bi morala tožeča stranka dokazati obstoj pogodbe med pravdnima strankama, katero je v spis vložila nepodpisano in, da bi moralo sodišče odločati na podlagi pravil o dokaznem bremenu, predstavlja pritožbeno uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožnik pa ne more s sklicevanjem na bistvene kršitve določb pravdnega postopka uveljavljati nedopustnega pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Poleg tega se je pritožnik skliceval na 339. člen ZPP in sicer v smislu uveljavljanja relativnih bistvenih postopkovnih kršitev, ki jih tudi ni dopustno uveljavljati kot pritožbeni razlog v postopku v sporu majhne vrednosti (argumentum a contrario prvega odstavka 458. člena ZPP).

8. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo nepodpisane pogodbe o najemu poslovnih prostorov (5. točka obrazložitve). Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da obstaja nasprotje med listinami, ki so predložene v spis in izrekom izpodbijane sodbe. Zato uveljavljana absolutna bistvena postopkovna kršitev (14. in 15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) ni podana.

9. Sodišče prve stopnje je uporabilo materialno pravo na podlagi dejanske ugotovitve, da je bila med pravdnima strankama sklenjena pisna najemna pogodba. Zato je pritožbeni očitek, da je bilo napačno uporabljeno materialno pravo, povsem neutemeljen. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki pravilno prisodilo vtoževani znesek, ki ga je tožena stranka dolžna plačati, ker izvira iz neplačane najemnine (primerjaj 9. točko obrazložitve).

10. Sodišče druge stopnje tudi po uradnem preizkusu ugotavlja, da ni podana nobena druga absolutna bistvena postopkovna kršitev (350. člen ZPP), materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno. Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

11. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s 154. in 155. členom ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi pritožbene stroške. Stroški postopka z odgovorom na pritožbo pa niso bili potrebni, ker v vsebinskem smislu niso prispevali k odločitvi sodišča druge stopnje v pritožbenem postopku.