Jedro

Sklep, s katerim je bil zavrnjen tožničin ugovor zoper plačilni nalog, je pravnomočen, tožnica pa sodne takse v predpisanem roku ni plačala, zato so nastopile posledice, določene v 105. a členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek, začet s tožbo zoper odločbo in sklep Informacijskega pooblaščenca z dne 19. 1. 2011. 2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je sklep, št. I U 2762011-16 z dne 4. 8. 2011, s katerim je bil zavrnjen tožničin ugovor zoper plačilni nalog, pravnomočen, tožnica pa sodne takse v predpisanem roku ni plačala, zato so nastopile posledice, določene v 105. a členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1. 3. Tožnica zoper navedeni sklep prvostopenjskega sodišča vlaga pritožbo zaradi kršitev pravil postopka, zmotne uporabe materialnega in procesnega prava. V sklepu gre tudi za kršitev ustavne pravice do poštenega postopka in neodvisnega odločanja. Sklicuje se na zadevo I U 1909/2010, v kateri je sodišče prve stopnje oziroma ista sodnica posameznica tožnico oprostila plačila sodnih taks. Sodišče bi moralo odločiti o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks za sodna dejanja od vložitve tožbe v predmetnem postopku in ne šele od 19. 4. 2011, kot je sodišče nepravilno odločilo. Iz plačilnega naloga, o katerem je sodišče odločilo s sklepom I U 276/2011 z dne 4. 8. 2011, ni razviden rok, do katerega mora tožnica plačati sodno takso in je sklep neizvršljiv. Odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka je protipravna in preuranjena, ker tožnica istočasno vlaga tudi pritožbo zoper sklep v isti zadevi I U 276/2011 z dne 22. 9. 2011, s katerim je sodišče odločilo, da se predlog za oprostitev plačila sodnih taks za taksne obveznosti, nastale od 19. 4. 2011 dalje, zavrne. Predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot izhaja iz predloženih spisov, je sodišče prve stopnje s sklepom I U 276/2011-16 dne 4. 8. 2011 zavrnilo tožničin ugovor zoper plačilni nalog, I U 276/2011-13 z dne 22. 2. 2011. Ta sklep sodišča prve stopnje je po podatkih spisa postal pravnomočen dne 3. 9. 2011, saj se tožnica zoper njega ni pritožila. Ker pa tožnica niti ob vložitvi tožbe niti v 15-dneh po pravnomočnosti sklepa I U 276/2011-16 z dne 4. 8. 2011 odmerjene sodne takse ni plačala, je tudi po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da so bili izpolnjeni pogoji za ustavitev postopka po določbi 105. a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. ZPP v tretjem odstavku 105. a člena določa, da se, če sodna taksa za vlogo iz prvega odstavka tega člena (tudi tožbo) ni plačana v roku iz drugega odstavka (to je rok, ki ga sodišče določi v nalogu za plačilo sodne takse) in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, šteje, da je vloga umaknjena. Tožnica v pritožbi ne zatrjuje, da je plačala sodno takso.

6. Pritožbenih ugovorov, ki se nanašajo na plačilni nalog, o katerem je sodišče odločilo z zgoraj navedenim sklepom, ki je postal pravnomočen dne 3. 9. 2011, torej pred izdajo sklepa o ustavitvi postopka, ni mogoče presojati v tem pritožbenem postopku, katerega predmet je presoja zakonitosti sklepa o ustavitvi postopka. Prav tako ni mogoče v tem pritožbenem postopku presojati ugovorov, ki se nanašajo na oprostitev plačila sodnih taks, o kateri je sodišče prve stopnje odločilo s posebnim sklepom, ki je bil tudi predmet presoje Vrhovnega sodišča. 7. Z določbo 105. a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se po presoji Vrhovnega sodišča ne posega v ustavne pravice do poštenega postopka in neodvisnega odločanja, kot to zatrjuje pritožba. Ustavno sodišče je v zvezi s plačilom sodne takse za tožbo kot procesno predpostavko v svoji odločbi U-I-255/99 z dne 16. 11. 1999, navedlo, da takšna omejitev sama po sebi ne pomeni nedopustnega omejevanja dostopa do sodnega varstva, pod pogojem, da je osebam s slabim premoženjskim stanjem zagotovljena možnost taksne oprostitve. Uveljavljati takšno možnost pa je tožnica skladno z določbami ZST-1 tudi imela.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.