Jedro

Ugotovitev sodišča prve stopnje, da pritožnik za ugotovitev individualnega pripadajočega zemljišča k stavbi nima več pravnega interesa, ker etažni lastniki navedene stavbe v zemljiški knjigi že imajo vpisano lastninsko pravico na navedenem zemljišču, kot skupnem pripadajočem zemljišču, je pravilna.

Pravnomočnost ni ovira za nov predlog samo takrat, kadar se z njo uveljavlja enak predlog, ampak tudi če je novi predlog v neposrednem nasprotju s predlogom, o katerem je bilo pravnomočno odločeno, tako da utemeljenost prvega izključuje možnost, da bi bil drugi predlog utemeljen. Za tak primer gre v obravnavani zadevi: isto zemljišče ne more biti hkrati individualno pripadajoče zemljišče k eni večstanovanjski stavbi ter skupno pripadajoče zemljišče k več večstanovanjskim stavbam.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog predlagatelja z dne 10. 9. 2019 za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi z naslovom T. 40 v ... (za parc. št. 1633/7 k. o. X). Tako je odločilo po ugotovitvi, da je bilo o navedenem zemljišču že pravnomočno odločeno v drugem postopku za določitev pripadajočega zemljišča, v katerem je predlagatelj sodeloval kot etažni lastnik, in je bilo ugotovljeno kot skupno pripadajoče zemljišče k trem stavbam (sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani III N 33/2015 z dne 21. 5. 2020 v zvezi s sklepom VSL 116/2021 z dne 17. 2. 2021).

2. Zoper sklep vlaga predlagatelj laično pritožbo. Navaja, da se ne strinja z odločitvijo Višjega sodišča v Ljubljani, da postane parcelna številka 1633/7 skupno pripadajoče zemljišče k stavbam T. 36, 38 in 40. Sklep VSL I Cp 116/2021 z dne 18. 2. 2021 mu ni bil vročen. Čeprav se je odločilo o njegovi pritožbi zoper sklep III N 33/2015 z dne 21. 5. 2011, mu je bila kršena ustavna pravica do pritožbe, ker mu ni bila priznana pravica do prijave udeležbe po 5. točki 4. člena ZVEtL-1. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev pravil postopka (30. člena ZNP-1 ter ZVEtL-1). Predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, ki naj odloča o ugotovitvi individualnega pripadajočega zemljišča zgolj k stavbi na naslovu T. 40. Ugotovitev sodišča, da je o parcelni številki 1633/7 k. o. X že pravnomočno odločeno, je zmotna. Po opozorilu sodišča na odprt pritožbeni rok zoper sklep III N 33/2015 je namreč sam vložil pritožbo. Zmotna je tudi ugotovitev, da kot predlagatelj ne izpolnjuje več pogojev za ugotovitev individualnega pripadajočega zemljišča k stavbi T. 40 in da nima več pravnega interesa za ta postopek. Sodišče je njegov predlog sprejelo 16. 9. 2019 z začetkom učinkovanja 27. 9. 2019. Izpolnjena sta bila oba pogoja iz 41. člena ZVEtL-1. Sodišču je uspelo izdati sklep III N 33/2015 šele 21. 5. 2020. Njegov predlog je bil torej utemeljen. Zahteva pojasnilo, zakaj mu sklep I Cp 116/2021 z dne 17. 2. 2021 ni bil vročen. Z njim se je seznanil šele z vpogledom v spis in v zemljiško knjigo. Sodišče prve stopnje naj po razveljavitvi izpodbijanega sklepa o zadevi ponovno odloča in pri tem upošteva sodno prakso - odločbo VSL I Cp 1305/2018. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča se lahko začne, če je bila stavba, h kateri se ugotavlja pripadajoče zemljišče, zgrajena pred 1. januarjem 2003, in če lastnik stavbe v zemljiški knjigi še nima vpisane lastninske pravice na njenem pripadajočem zemljišču (41. člen ZVEtL-11).

5. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da pritožnik za ugotovitev individualnega pripadajočega zemljišča k stavbi na T. 40 nima več pravnega interesa, ker etažni lastniki navedene stavbe v zemljiški knjigi že imajo vpisano lastninsko pravico na navedenem zemljišču, kot skupnem pripadajočem zemljišču, je pravilna. Oporo ima v sklepu istega sodišča III N 33/2015 z dne 21. 5. 2020, na katerem je potrdilo o pravnomočnosti (priloga C6). Iz navedene odločbe izhaja, da se je postopek za določitev skupnega pripadajočega zemljišča na parc. št. 1633/7 pričel preden je predlagatelj vložil obravnavani predlog za določitev istega zemljišča kot individualno pripadajoče zemljišče v korist skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov (le) stavbe na naslovu T. 40, (zaznamba z začetkom učinkovanja z dne 25. 3. 2011 in z dne 9. 4. 2018 - točka III izreka sklepa v prilogi C6) in da je tudi v njem predlagatelj sodeloval, saj je bila udeleženka navedenega postopka Skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe na naslovu T. 38, (katere del je tudi predlagatelj), zastopana po upravniku. Predlagateljeva pritožba zoper sklep III N 33/2015 z dne 21. 5. 2020 je bila zavržena s sklepom I Cp 116/2021 z dne 17. 2. 2021. Pritožbene trditve, da navedeni sklep pritožniku še ni bil vročen, ni mogoče preizkusiti, saj je vročilnica v spisu III N 33/2015. Za ta pritožbeni postopek dejstvo, kdaj je vročitev pritožbenega sodišča pričela učinkovati zoper pritožnika, ni pravno pomembno. Prav tako ne pritožnikovo nestrinjanje s sprejeto odločitvijo. Odločbe pritožbenega sodišča ni mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi (pritožbo). V sodni praksi pa je uveljavljeno stališče, da postane sodba (odločba), proti kateri ni rednega pravnega sredstva, pravnomočna že s trenutkom izdaje.

6. Pravnomočnost odločbe preprečuje vnovično odločanje o isti stvari. Pravnomočnost ni ovira za nov predlog samo takrat, kadar se z njo uveljavlja enak predlog, ampak tudi če je novi predlog v neposrednem nasprotju s predlogom, o katerem je bilo pravnomočno odločeno, tako da utemeljenost prvega izključuje možnost, da bi bil drugi predlog utemeljen. Za tak primer gre v obravnavani zadevi: isto zemljišče ne more biti hkrati individualno pripadajoče zemljišče k eni večstanovanjski stavbi ter skupno pripadajoče zemljišče k več večstanovanjskim stavbam.

7. Tudi, če bi držale pritožbene navedbe, da sklep o določitvi skupnega pripadajočega zemljišča III N 33/2015 še ni postal pravnomočen, kot trdi pritožnik, novega postopka, ki ga je predlagal kot predlagatelj, ne bi bilo mogoče začeti: dokler teče postopek, se o istem zahtevku, ne more začeti nov postopek med istimi strankami, če pa se tak postopek začne, sodišče predlog zavrže (prim. tretji odstavek 189. člena ZPP2 v zvezi z 42. členom ZNP-13 in 3. členom ZVEtL-1).

8. Izpodbijani sklep je torej pravilen v dejanskem in pravnem pogledu in ni obremenjen z absolutnimi bistvenimi kršitvami pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366.a člena ZPP in 42. členom ZNP-1 ter 3. členom ZVEtL-1).

1 Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in ugotavljanje pripadajočega zemljišča, Ur. l. RS, št. 34/2017 2 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami 3 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 16/2019