Jedro

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Reviziji se delno ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se pritožbi delno ugodi in se sodba sodišča v izpodbijanem zavrnilnem delu in v delu o stroških delno spremeni tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki še nadaljnjih 10.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 6. 2003 do plačila, vse v 15 dneh, in ji namesto 3.192,29 EUR povrniti pravdne stroške v višini 4.511,06 EUR. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

V ostalem se revizija zavrne.

Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 198,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženka dolžna tožniku plačati odškodnino v višini 13.364,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov dalje in mu povrniti del stroškov postopka, sorazmeren uspehu v pravdi. V presežku, tj. glede 26.037,72 EUR z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi je tožbeni zahtevek zavrnilo. Glede umaknjenega dela tožbe (tj. glede 23.866,97 EUR) je postopek ustavilo.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodilo ter mu prisodilo še nadaljnjih 2.000 EUR odškodnine in ustrezno spremenilo odločitev o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje. V ostalem je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča druge stopnje. Odločilo je, da tožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

3. Tožnik v reviziji uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava. Trdi, da sodišče ni ustrezno ovrednotilo okoliščin, pomembnih za odločitev o višini odškodnine za telesne bolečine ter nevšečnosti med zdravljenjem, za strah ter za duševne bolečine zaradi skaženosti in zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Tožnik predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbi sodišč prve in druge stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in toženki naloži plačilo stroškov postopka.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je delno utemeljena.

6. Očitek zmotne uporabe materialnega prava je delno utemeljen. V izpodbijani sodbi so ustrezno upoštevana merila za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo za strah in za duševne bolečine zaradi skaženosti, ne pa tudi za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

7. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, vsebovani v v 179. členu in v 182. členu Obligacijskega zakonika, sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. V skladu s prvim načelom naj denarno zadoščenje glede na intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, v okviru danih možnosti izravna s škodnim dogodkom porušeno vrednotno sorazmerje. Drugo načelo, ki odraža ustavni jamstvi o enakosti pred zakonom in o enakem varstvu pravic (14. in 22. člen Ustave), vzpostavlja sorazmerno enakost med več osebami glede na težo primera.

8. Tožnik je bil v škodnem dogodku – tedaj je bil star 25 let – hudo poškodovan. Utrpel je zlom leve stegnenice, leve podlahtnice in kljuna leve podlahtnice, nateg levega podlahtnega živca s parezo, raztrganino črevesnega oporka s krvavitvijo v trebušno votlino, poškodbo obeh očesnih zrkel in tri rane ob obrveh. V prisojeni odškodnini za strah (v višini 2.300 EUR) in za duševne bolečine zaradi skaženosti (v višini 2.000 EUR) sta sodišči ustrezno upoštevali obseg prestanega strahu ob nezgodi ter za izid zdravljenja in ugotovitve o tožnikovem duševnem trpljenju zaradi treh obsežnih in dobro vidnih brazgotin na trebuhu, na stegnu in na podlahti. Primerjava z odškodninami, prisojenimi v podobnih primerih, pa pokaže, da je sodišče prenizko ovrednotilo obseg telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ter tožnikovo prizadetost zaradi prikrajšanj, ki jih trpi zaradi posledic prometne nesreče. Tožnik je po ugotovitvah nižjih sodišč zaradi poškodb okončin in notranjih organov 20 dni trpel hude bolečine, dva meseca srednje močne in pol leta bolečine manjše intenzivnosti, te pa ob spremembah vremena in ob večjih obremenitvah trpi tudi po končanem zdravljenju, zaradi poškodbe očesnih zrkel pa je 4 dni trpel hude bolečine na levem očesu, 20 dni pa na desnem. Trikrat je bil hospitaliziran za skupno 33 dni, od tega 6 dni na enoti za intenzivno zdravljenje. Ob vseh drugih neprijetnostih med zdravljenjem, ki so natančneje opisane v sodbah nižjih sodišč, je treba izpostaviti še dejstvo, da je devet do deset mesecev pri hoji uporabljal bergle. Tožnik se je poškodoval mlad. Zaradi posledic poškodb ne more več opravljati svojega poklica, ki je vključevalo fizično delo, zaposlitve ne dobi, oviran pa je tudi pri opravljanju del na kmetiji, kjer živi in ki se v pretežni meri obdeluje ročno. Opustiti je moral športne aktivnosti, pri čemer se je prej aktivno ukvarjal z judom in pet let treniral nogomet. Ostale pa so tudi nezanemarljive posledice poškodb oči. Odškodnina v višini 50 povprečnih neto plač, kolikor je bilo prisojeno tožniku, je bila v sodni praksi prisojena v primerih, v katerih je šlo za podobne poškodbe mlajših oškodovancev, vendar je bil obseg škode manjši.(1) Primerjava z odškodninami, prisojenimi v podobnih primerih, pokaže, da je utemeljeno zvišanje odškodnine za telesne bolečine za 3.000 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti za 5.000 EUR, tj. skupno za približno 10 povprečnih neto plač. Več od tega ne bi bilo skladno z načelom objektivne pogojenosti odškodnine.

9. Po navedenem je sodišče reviziji delno ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje spremenilo, tako da je tožnikovi pritožbi delno ugodilo in poleg višje odškodnine, prisojene z odločbo sodišča druge stopnje, odškodnino zvišalo še za 8.000 EUR (prvi odstavek 380. člena ZPP). V ostalem je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

10. Ker se je z odločitvijo revizijskega sodišča spremenil tožnikov uspeh v pravdi, je bilo treba ustrezno spremeniti odločitev o stroških postopka (drugi odstavek 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP). Tožnik je uspel z 80 % zahtevka. Upoštevaje s strani nižjih sodišč priznane stroške tožnika v višini 5.466,58 EUR in toženke v višini 304,99 EUR je toženka dolžna povrniti tožniku 4.312,26 EUR na račun stroškov prvostopenjskega postopka. Upoštevaje 40 % uspeh v pritožbenem postopku je toženka dolžna tožniku na račun teh stroškov plačati 198,80 EUR (skupni stroški za vložitev pritožbe, za obvestilo stranki o uspehu pritožbe in za stroške znašajo 895 točk, povečano za 20 % davek na dodano vrednost, kar znaša 497 EUR). Toženka mu je zato na račun stroškov pred sodiščem prve in druge stopnje dolžna povrniti 4.511,06 EUR. Upoštevaje približno 40 % tožnikov uspeh v reviziji je upravičen do povrnitve 198,29 EUR (900 točk, povečano za 20 % davek na dodano vrednost; ostali priglašeni stroški so bodisi vključeni v postavko za sestavo revizije, bodisi niso revizijski stroški).