Jedro

V zvezi z upravljanjem in razpolaganjem s solastno stvarjo lahko med solastniki pride do nesoglasij in sporov, zato ni mogoče izključiti, da ne bi moglo do takih nesoglasij ali različnih pogledov na zadevo priti tudi v postopku sodne ureditve meje. Zmoten je zato zaključek sodišča, da ker so predlagatelja in druga nasprotna udeleženka solastniki iste nepremičnine, med njimi ne more priti do kolizije interesov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. V teku je nepravdni postopek za ureditev meje med parcelami št. 568, 587/1 in 585/1 na eni strani ter 800/1 in 801 na drugi strani, vse k. o. ... Lastnica parc. št. 800/1 in 801 je Občina, lastnika parc. št. 568 in 587/1 sta predlagatelja, medtem ko je parc. št. 585/1 v solasti obeh predlagateljev in druge nasprotne udeleženke.

2. Prva nasprotna udeleženka je predlagala, da se drugi nasprotni udeleženki A. A. postavi kolizijskega skrbnika, saj nastopa na drugi strani kot druga dva solastnika (predlagatelja), pri čemer je druga predlagateljica tudi skrbnica nasprotne udeleženke. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za postavitev kolizijskega skrbnika zavrnilo.

3. Zoper sklep se pritožuje prva nasprotna udeleženka in med drugim navaja, da ni na mestu sklepanje, da so interesi predlagateljev ter druge nasprotne udeleženke skladni; če bi bilo temu tako, bi druga nasprotna udeleženka nastopala na strani predlagateljev, vendar tega ni storila. Nedopusten je položaj, ko je za skrbnika nasprotne udeleženke postavljena oseba, ki je procesno na nasprotni strani.

4. Na pritožbo je laično odgovorila druga predlagateljica B. B. in med drugim navedla, da ne obstaja kolizija interesov med njo in njeno mamo v obravnavanem postopku, kar je bilo že preverjeno in odločeno v postopku imenovanja skrbništva.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Res je, kar v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja sodišče prve stopnje, da je mejo med parcelo, ki je v solasti več oseb, in neko drugo parcelo, mogoče urediti le enako za vse solastnike. Zato se na prvi pogled zdi pravilna odločitev, da solastnica sporne parcele, četudi je procesno na drugi strani kot druga dva solastnika, ne potrebuje kolizijskega skrbnika, ker je pač mejo za vse solastnike mogoče urediti enako. Vendar pa ni nemogoče, da bi lahko prišlo do situacije, ko se solastniki iste parcele ne bi strinjali glede vprašanja, kje poteka meja med njihovo solastno parcelo in neko drugo parcelo (eden od solastnikov bi lahko, teoretično, iz najrazličnejših motivov npr. želel škodovati drugim solastnikom ali pa koristiti lastniku nasprotne parcele). V zvezi z upravljanjem in razpolaganjem s solastno stvarjo lahko med solastniki pride do nesoglasij in sporov, zato ni mogoče izključiti, da ne bi moglo do takih nesoglasij ali različnih pogledov na zadevo priti tudi v postopku sodne ureditve meje. Teh zaključkov ne more spremeniti dejstvo, da je v postopku N 11/2022 bila druga predlagateljica B. B. s sklepom z dne 19. 11. 2022 imenovana za skrbnico, in da je bilo v navedenem sklepu (v prilogi C1) ugotovljeno, da naj ne bi obstajalo navzkrižje interesov v predmetnem nepravdnem postopku ureditve meje. Naloge skrbnika so bistveno širše kot le zastopanje v tem postopku in tudi iz priloženega skrbniškega sklepa je razvidno, da je sodišče pri določitvi skrbnice imelo pred očmi predvsem druge naloge (skrb za varovankino zdravljenje, upravljanje s premoženjem ipd.).

7. Tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da je materialnopravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da zato, ker so predlagatelja in druga nasprotna udeleženka solastniki iste nepremičnine, med njimi ne more priti do kolizije interesov. V sklepu N 11/2022 je med drugim ugotovljeno, da druga nasprotna udeleženka A. A. zaradi napredovale demence ne more izraziti svoje volje; zato tudi ni prepričljiva argumentacija sodišča prve stopnje, da A. A. pokazani meji ni nasprotovala in da ni odgovorila na predlog z dne 31. 3. 2021, saj je glede na ugotovitve v skrbniškem sklepu močno vprašljivo, ali je sploh bila zmožna veljavno izraziti pravnoposlovno voljo.

8. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1 pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišče prve stopnje naj v luči zgoraj pojasnjenega (in tudi ob upoštevanju dejstva, da A. A. ni sposobna izraziti svoje volje) ponovno pretehta, ali je potreben kolizijski skrbnik. Nenazadnje je v interesu vseh udeležencev, da se postopek izpelje tako, da se ne bo kdaj v prihodnosti izpostavilo vprašanje procesnih kršitev.

9. Ker je pritožbeno sodišče zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, je na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1 odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.