v izmeri 4.77,27 ha in v vrednosti 80.334,72 EUR (I. točka sporne pogodbe), da so si med seboj razdelili solastniške deleže na navedenih nepremičninah tako, da je vsak od njih prevzel solastniške deleže ostalih na določenih nepremičninah, v zameno pa odsvojil svoj solastniški delež na drugih zemljiščih,

Jedro

15. Po oceni sodišča druge stopnje sporna razdružilna pogodba po svoji pravni naravi predstavlja mešano menjalno-prodajno pogodbo,

Ima pa pritožba prav, da sodišče ne bi smelo presojati, ali je upravna enota upravičeno izdala potrdilo (iz tretjega odstavka 22. člena ZKZ), da odobritev pravnega posla ni potrebna. Vrhovno sodišče RS je namreč že v načelnem pravnem mnenju iz leta 2012 zavzelo stališče, da je soglasje (odobritev) pristojne upravne enote dodaten pogoj k siceršnjim predpostavkam za veljaven nastanek zavezovalnega pravnega posla, ki pa ga sodišče ne more nadomestiti tako, da bi o tem odločalo kot o predhodnem vprašanju.

saj so toženci svoj solastniški delež na več nepremičninah zamenjali za solastniški delež na eni ali več določenih nepremičninah, razliko v vrednosti pa se dogovorili izplačati v denarju,

Pritožbeno sodišče meni, da če sodišče ne sme odločati kot o predhodnem vprašanju o tem, ali so izpolnjeni pogoji po ZKZ, da odobritev pravnega posla ni potrebna, je toliko manj upravičeno odločati o tem, ali je upravna enota utemeljeno izdala potrdilo, da odobritev pravnega posla ni potrebna.

16. Ker pri sporni pogodbi ni šlo za prikrito prodajno pogodbo, temveč za mešano menjalno-prodajno pogodbo, tudi ni bila kršena predkupna pravica tožnikov (kot le-ti neutemeljeno zatrjujejo).

17. S predkupno pravico se lastnik stvari zavezuje, da bo stvar prodal po enaki ceni predkupnemu upravičencu (507. člen OZ), pri menjalni pogodbi pa cena ni določena in je zato predkupnemu upravičencu nemogoče prodati nepremičnino po isti ceni; enako velja tudi za mešano menjalno-prodajno pogodbo, saj je pri njej cena le deloma določena v denarju.

Zato niti pri menjalni niti pri mešani menjalno-prodajni pogodbi predkupna pravica ne more obstajati.

18. V obravnavanem primeru so toženci v zameno za svoje solastniške deleže na več nepremičninah prejeli solastniške deleže preostalih solastnikov na določeni nepremičnini in doplačilo za morebitno razliko vrednosti svojega solastniškega deleža na tistih nepremičninah, ki so jih prepustili v (so)last drugim solastnikom.

Zakon o kmetijskih zemljiščih (1996) - ZKZ - člen 22, 22/3

Izrek

19. Takšnega postopanja tožencev po oceni sodišča druge stopnje ni mogoče oceniti kot nemoralnega, kot neutemeljeno menijo tožniki. Zato tudi ničnostna sankcija,

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se izrek sedaj glasi:

20. Res je sicer, da s tem toženci vplivajo na odločanje nepravdnega sodišča v postopku delitve solastnine, vendar takšno postopanje tožencev ni nedopustno, saj v predmetni zadevi predkupna pravica solastnikov ne pride v poštev (kot pojasnjeno zgoraj), vsak solastnik pa lahko razpolaga s svojim solastniškim deležem brez soglasja preostalih solastnikov (drugi odstavek 66. člena Stvarnopravnega zakonika).

21. Sicer pa velikosti idealnih deležev tudi ni edini kriterij pri delitvi stvari v solastnini, temveč le eden od več kriterijev poleg dosedanjega načina rabe stvari in potreb solastnikov,

"I. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

22. tako da zgolj povečanje idealnega deleža še ne daje posameznemu solastniku prednosti v postopku delitve solastnine.

"1. Ugotovi se, da je delna razdružilna pogodba, ki so jo dne 20. 4. 2015 sklenili toženci in pokojna A. A., po kateri so dedovali šesto, sedmo in osmo toženec, zaradi razdružitve nepremičnin *184 k.o. X, 236/2 k.o. X, 236/3 k.o. X, 237/4 k.o. X in 61/6 k.o. X, 17/1 k.o. Y, 18 k.o. Y in 20/1 k.o. Y, 603 k.o. Z, 604 k.o. Z, nična.

Glede na navedeno bo torej sodišče v nepravdnem postopku delitve solastnine presojalo vse naštete kriterije in zgolj višina solastniškega deleža ne bo tista, ki bo odločilna, komu bo posamezna nepremičnina po delitve pripadala v izključno last. Tako ni mogoče tožnikom očitati nemoralnega namena pri menjavi solastniških deležev.

2. Ugotovi se, da so vknjižbe lastninskih pravic na podlagi delne razdružilne pogodbe z dne 20. 4. 2015, za nepremičnine:

23. Ker toženci niso kršili predkupne pravice tožnikov in ker pri sklepanju sporne razdružilne pogodbe niso imeli nemoralnega špekulativnega namena, zahtevek na ugotovitev ničnosti razdružilne pogodbe in izbrisni zahtevek nista utemeljena.

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 13

- parcela 17/1 k.o. Y, parcela 18 k.o. Y in parcela 20/1 k.o. Y pri 20/100 celote v korist prvo toženke;

Glede na pojasnjeno je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi tretjega toženca in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožnikov ob pravilni uporabi materialnega prava kot neutemjen zavrnilo (3. in 5. alineja 358. člena ZPP).

Sodišče druge stopnje je odločilo na seji in ni razpisalo pritožbene obravnave, ker je spremembo odločitve oprlo na pravilno ugotovljeno dejansko stanje (5. alineja 358. člena ZPP) oziroma ker je presojalo trditve strank, ki so jih stranke dokazovale z listinskimi dokazi, o katerih pa sta se imeli stranki v postopku pred sodiščem prve stopnje že možnost izjaviti (3. alineja 358. člena ZPP). S takšnim postopanjem nista pred pritožbenim sodiščem kršeni niti načelo kontradiktornosti niti načelo neposrednosti.

- parcela 61/6 k.o. X pri 23/100 celote v korist drugo toženke;

24. Zato izvedba dokazov na pritožbeni obravnavi ni bila potrebna (prvi odstavek in 2. alineja tretjega odstavka 347. člena ZPP).

- parcela 236/3 k.o. X, parcela 237/4 k.o. X, parcela *184 k.o. X pri 26/100 celote v korist tretje toženca;

Sprememba odločitve o glavni stvari je narekovala tudi spremembo odločitve o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje (drugi odstavek 165. člena ZPP). Tretje toženec je s pritožbo uspel, zato so mu tožniki dolžni povrniti potrebne pravdne stroške (154. člena ZPP, 155. člen ZPP). Tretji toženec je kot strošek postopka priglasil odgovor na tožbo v višini 400 točk (tar. št. 19/1 Odvetniške tarife - v nadaljevanju OT), kar upoštevaje vrednost odvetniške točke 0,60 EUR, znaša 240,00 EUR. Sodišče druge stopnje pa mu ni priznalo 50 točk za posvet in pregled listin, ker sta to odvetniški storitvi, ki sta že zajeti v priznanih odvetniških storitvah za sestavo posameznih vlog oziroma zastopanje na naroku. Tožniki so tako dolžni povrniti tretjemu tožencu njegove pravdne stroške v znesku 240,00 EUR.

- parcela 603 k.o. Z in parcela 604 k.o. Z pri 28/100 celote v korist četrto toženke;

Ker je tretji toženec s pritožbo v celoti uspel, mu je sodišče druge stopnje priznalo naslednje pritožbene stroške: 375 točk za sestavo pritožbe (tar. št. 22 OT), kar upoštevaje vrednost odvetniške točke 0,60 EUR znaša 225,00 EUR. K temu je treba prišteti še sodno takso za pritožbo v znesku 567,00 EUR, tako da znašajo pritožbeni stroški tretjega toženca 792,00 EUR, ki so mu jih dolžni povrniti tožniki.

Tožniki krijejo sami svoje stroške odgovora na pritožbo, ker v pritožbenem postopku niso uspeli (154. v zvezi s 165. členom ZPP).

- parcela 236/2 k.o. X pri 25/100 celote v korist prej pokojne A. A. in sedaj šesto, sedmo in osmo toženca;

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 507

-------------------------------

neveljavne in se na podlagi te sodbe vzpostavi zemljiškoknjižno stanje, kot je bilo pred sklenitvijo delne razdružitve pogodbe z dne 20. 4. 2015, in sicer v deležu prvo toženke na vseh prej navedenih nepremičninah do 10/100 celote, deležu drugo toženke na vseh prej navedenih nepremičninah do 7/100 celote, deležu tretje toženca na vseh prej navedenih nepremičninah do 4/100 celote, deležu četrto toženke na vseh prej navedenih nepremičninah do 2/100 celote, deležu peto toženca na vseh prej navedenih nepremičninah do 2/100 celote ter deležu šesto, sedmo in osmo toženca na vseh prej navedenih nepremičninah pri vsakem do 1/60 celote."

1. Za parc. št. 17/1, 18 in 20/1, vse k.o. Y, pri 20/100 v korist prve toženke, za parc. št. 61/6, k.o. X pri 23/100 v korist druge toženke, za parc. št. 236/3, 237/4 in *184, vse k.o. X v korist tretjega toženca, za parc. št. 603, 604, obe k.o. Z pri 28/100 v korist četrtega toženeca in za parc. št. 236/2, k.o. X pri 25/100 v korist pravne prednice šesto, sedmo in osmo tožencev.

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni tretje toženi stranki povrniti pravdne stroške pred sodiščem prve stopnje v znesku 240,00 EUR."

2. Uradni list RS, št. 59/96, 31/98, 1/99, 54/00, 68/00, 27/02, 58/02, 67/02, 110/02, 36/03, 43/11, 58/12.

3. Le-ta je v tretjem odstavku 22. člena določal: Če za pravni posel odobritev ni potrebna, izda upravna enota o tem potrdilo. Če ne gre za primere, ko se izda potrdilo, se izdaja potrdila zavrne z odločbo.

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni od prejema te sodbe tretje toženi stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 792,00 EUR.

4. Pri tem se je sklicevalo na dikcijo tretje alineje 19. člena ZKZ, ki je določal, da odobrite pravnega posla s strani upravne enote ni potrebna, če gre za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije med solastnikoma, kadar je kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija v lasti dveh solastnikov.

Obrazložitev

5. VSRS sodbe II Ips 125/2016 z dne 22.12.2016, II Ips 566/2004 z dne 8. 6. 2006 in II Ips 233/2001 z dne 7. 2. 2002.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razglasilo za nično razdružilno pogodba z dne 20. 4. 2015, ki so jo sklenile prvo do peta tožena stranka ter pravna prednica šesto do osmo tožene stranke, t.j. pokojna A. A. (I. točka izreka). Ugotovilo je, da so vknjižbe lastninskih pravic na podlagi navedene razdružilne pogodbe neveljavne in odločilo, da se na podlagi te sodbe vzpostavi zemljiškoknjižno stanje, kot je bilo pred sklenitvijo delne razdružilne pogodbe (II. točka izreka). Tožencem je naložilo, da tožnikom povrnejo njihove pravdne stroške v znesku 1.338,10 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

6. VSRS sodbe II Ips 125/2016 z dne 22.12.2016, II Ips 566/2004 z dne 8. 6. 2006 in II Ips 233/2001 z dne 7. 2. 2002.

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 66, 66/2

2.Zoper citirano sodbo se pravočasno pritožuje tretji toženec. Sodbo izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožba izpostavlja, da je potrdilo iz 19. člena leta 2015 veljavnega Zakona o kmetijskih zemljiščih upravni akt, s katerim se vsebinsko odloči o pomembnem vprašanju. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da s potrdilom ni odločeno o predhodnem vprašanju in je samo odločilo o civilnopravnih učinkih sklenjene pogodbe. V zvezi z vprašanjem, ali je potrdilo, ki je imelo za posledico vsebinske učinke, nično in je zaradi tega nična sklenjena delna razdružilna pogodba, je potrebno presoditi, ali je ta upravni akt ničen. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje odločalo namesto upravne enote. Glede na navedeno predlaga, da sodišče druge stopnje ugodi pritožbi in spremeni izpodbijano sodbo tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

7. VSRS sklep I Up 76/2019 z dne 6. 5. 2020.

8. Pravna mnenja 1/2012, str. 17, obr. z dne 6. 4. 2012.

3.Tožniki so odgovoril na pritožbo in se zavzemajo za njeno zavrnitev. Priglašajo stroške.

9. Tako tudi VSRS sodba II Ips 82/2023 z dne 3. 7. 2024.

4.Pritožba je utemeljena.

10. Tako tudi VSRS sodba II Ips 82/2023 z dne 3. 7. 2024.

5.Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP).

11. In sicer v prvi pripravljalni vlogi z dne 24. 1. 2024.

12. J. Zobec v Ude, Galič (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana 2009, str. 363-366.

6.Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti pritožbeno uveljavljanih niti uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, da je pravilno ugotovilo dejansko stanje, vendar je na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

Pridruženi dokumenti:*

13. Solastniki imajo zakonito predkupno pravico tako na podlagi splošne določbe 66. člena Stvarnopravnega zakonika kakor tudi na podlagi določbe 23. člena (leta 2015) veljavnega ZKZ.

7.Neutemeljena je pritožbena graja o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju, saj je povsem pavšalna in nekonkretizirana, zato se pritožbeno sodišče do nje ne more obrazloženo opredeliti.

14. Pred sklenitvijo sporne razdružilne pogodbe so bili toženci (oziroma pravna prednica šesto- do osmotoženca) solastniki nepremičnin: par. št. 61/6, 236/2, 236/3, 237/4 in *184, vse k.o. X, parc. št. 17/1, 18 in 20/1, vse k.o. Y, in parc. št. 603 in 604, obe k.o. Z, in sicer prvo toženka do 10/100 od celote, drugo toženka do 7/100 od celote, tretje toženec do 4/100 od celote, četrto toženka do 2/100 od celote, peto toženec do 2/100 od celote in pravna prednica šesto-do osmo toženca (A. A.) do 5/100 od celote.

8.Pregled zadeve pokaže, da so pravdne stranke solastniki več nepremičnin, ki predstavljajo kmetijska zemljišča, glede katerih že od leta 2011 poteka nepravdni postopek za delitev stvari. Leta 2015 so prvo do peto toženec in A. A., pravna prednica šesto do osmo toženca, sklenili "delno razdružilno pogodbo", s katero so si zamenjali določene solastniške deleže na nepremičninah v solastnini tako, da so na nekaterih nepremičninah svoje solastniške deleže zmanjšali oziroma izgubili, v zameno pa na drugih nepremičninah solastniške deleže povečali, tožniki (preostali solastniki) pa pri njeni sklenitvi niso sodelovali.

15. Na ta način je:- prva toženka postala solastnica parc. št. 17/1, 18 in 20/1, vse k.o. Y do 20/100; - drugo toženka postala solastnica parc. št. 61/6, k.o. X do 23/100 od celote;- tretji toženec postal solasntik parc. št. 236/3, 237/4 in *184, vse k.o. X do 26/100 od celote;- četrto toženka postala solastnica parc. št. 603 604, obe k.o. Z do 28/100 od celote - pokojna A. A. (pravna prednica šesto, sedmo in osmo toženca) pa solastnica parc. št. 236/2, k.o. X do 25/100 od celote.

9.Sodišče prve stopnje je štelo, da je sporna razdružilna pogodba nična iz razloga, ker so bila predmet pravnega prometa tudi kmetijska zemljišča, zaradi česar upravna enota leta 2015 ne bi smela izdati potrdila, da odobritev pravnega posla skladno z 22. členom takrat veljavnega ZKZ ni potrebna, saj je šlo za sklenitev pogodbe med šestimi solastniki, odobritev pa ne bi bila potrebna zgolj v primeru, če bi šlo za pravni promet med dvema solastnikoma. Po mnenju prvostopenjskega sodišča je upravna enota kršila kogentne določbe ZKZ in bi morala biti ponudba za prodajo objavljena na oglasni deski, da bi lahko tožniki uveljavljali svojo predkupno pravico kot solastniki nepremičnin, ki so bile predmet sporne razdružilne pogodbe (7. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).

16. Na podlagi prvega odstavka 528. člena OZ se z menjalno pogodbo vsak pogodbenik zavezuje nasproti svojemu sopogodbeniku, da mu bo izročil zamenjano stvar, tako da bo ta pridobil lastninsko pravico. V skladu z določbo prvega odstavka 435. člena OZ pa se s prodajno pogodbo prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino.

17. Le peti toženec je v celoti prepustil svoj solastniški delež preostalim solastnikom in ni v zameno dobil solastniškega deleža na kateri od spornih kmetijskih zemljišč.

10.Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno zmotna. Neutemeljena je sicer pritožbena graja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo odločati o ničnosti sporne pogodbe, ker gre pri presoji, ali je potrdilo o tem, da odobritev pravnega posla ni potrebna, nično, za upravno zadevo, o kateri je pristojen odločati upravni organ (t.j. upravna enota). To ne drži. V skladu s stališči sodne prakse je upravna enota pri preverjanju izpolnjevanja pogojev omejena zgolj na določbe ZKZ, zaradi česar odobritev pravnega posla pomeni le ugotovitev o izpolnjenosti javnopravno predpisanih pogojev za veljavnost zavezovalnega pravnega posla, ne pa tudi ugotovitve, da so izpolnjeni drugi pogoji za njegovo veljavnost. Specialna in kogentna zakonska ureditev pravnoposlovnega razpolaganja s kmetijskimi zemljišči zato ne izključuje uporabe pravil o ničnosti pogodb po Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ), o kateri pa je pristojno odločati sodišče splošne pristojnosti.

18. VSRS sodba III Ips 69/2003 z dne 22. 2. 2005.

11.Ima pa pritožba prav, da sodišče ne bi smelo presojati, ali je upravna enota upravičeno izdala potrdilo (iz tretjega odstavka 22. člena ZKZ), da odobritev pravnega posla ni potrebna. Vrhovno sodišče RS je namreč že v načelnem pravnem mnenju iz leta 2012 zavzelo stališče, da je soglasje (odobritev) pristojne upravne enote dodaten pogoj k siceršnjim predpostavkam za veljaven nastanek zavezovalnega pravnega posla, ki pa ga sodišče ne more nadomestiti tako, da bi o tem odločalo kot o predhodnem vprašanju. Zaradi tega mora po mnenju Vrhovnega sodišča tožnik, ki uveljavlja zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis na spornem kmetijskem zemljišču, sodišču za uspeh v pravdi predložiti odločbo pristojne upravne enote o odobritvi pravnega posla oziroma odločbo, da odobritev ni potrebna, sodišče pa o tem vprašanju ne sme odločati kot o predhodnem vprašanju.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

19. Le peti toženec je v celoti prepustil svoj solastniški delež preostalim solastnikom in ni v zameno dobil solastniškega deleža na kateri od spornih kmetijskih zemljišč.

12.Pritožbeno sodišče meni, da če sodišče ne sme odločati kot o predhodnem vprašanju o tem, ali so izpolnjeni pogoji po ZKZ, da odobritev pravnega posla ni potrebna, je toliko manj upravičeno odločati o tem, ali je upravna enota utemeljeno izdala potrdilo, da odobritev pravnega posla ni potrebna.

20. V skladu s prvim odstavkom 86. člena OZ je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega.

21. V skladu s petim odstavkom 70. člena Stvarnopravnega zakonika v primeru delitve sicer lahko na predlog solastnika sodišče odloči, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. V primeru če to predlaga več solastnikov, ima prednost tisti solastnik, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov.

13.Glede na to, da je bil nosilen razlog sodišča prve stopnje za ničnost sporne pogodbe, da sme sodišče kot o predhodnem vprašanju odločati o tem, ali je upravna enota upravičeno izdala potrdilo, da odobritev pravnega posla ni potrebna, in da je bilo navedeno potrdilo izdano v nasprotju s kogentnimi določbami ZKZ, to naziranje pa se je pred pritožbenim sodiščem izkazalo za materialnopravno zmotno, je tožbeni zahtevek neutemeljen že na tej podlagi. Sodišče prve stopnje pa ni presojalo rezervnega razloga tožnikov za ničnost pogodbe, ki so ga navajali v postopku pred sodiščem prve stopnje, prav tako pa ga uveljavljajo v odgovoru na pritožbo, in sicer, da je sporna razdružilna pogodba nična iz razloga, ker so toženci s tem udejanjili nemoralni špekulativni namen, da si izboljšajo svoje izglede za uspeh v postopku delitve solastniških nepremičnin, ki poteka že od leta 2011. Glede na to, da ima v takem primeru odgovor na pritožbo ofenzivno funkcijo, se je pritožbeno sodišče opredelilo tudi do tega očitka tožnikov.

22. Juhart, Tratnik, Vrenčur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 324.

14.13. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so tožniki tožencem očitali, da predstavlja sporna razdružilna pogodba nemoralen špekulativni pravni posel, ker so toženci s sklenitvijo sporne razdružilne pogodbe, ki je dejansko prikrivala prodajno pogodbo (ker je npr. tretje toženec svoj solastniški delež bistveno povečal), zvišali svoje solastniške deleže na posameznih nepremičninah in posledično pridobili boljši položaj v postopku delitve nepremičnin v nepravdnem postopku ter s tem poslabšali položaja tožnikov v postopku delitve solastnine, toženci pa tožnikov o odsvojitvi svojih solastniških deležev niso obvestili, zaradi česar tožniki kot solastniki niso mogli uveljavljati svoje predkupne pravice na odsvojenih solastniških deležih. V dokazne namene so v tej zvezi predlagali listinske dokaze, ki so jih priložili tožbi (priloge A4-A7 sodnega spisa).

23. Pritožbeno sodišče je pri presoji listinskih dokazov v istem spoznavnem položaju kot sodišče prve stopnje.

14. Sodišče druge stopnje po branju sporne razdružilne pogodbe (priloga A4 sodnega spisa) ugotavlja, da ni mogoče pritrditi naziranju tožnikov, da sporna razdružilna pogodba prikriva prodajno pogodbo. Iz sporne razdružilne pogodbe izhaja, da so toženci ugotovili, da so solastniki več nepremičnin.

24. Sodišče druge stopnje je odmerilo stroške v mejah postavljenega predloga za povrnitev stroškov tretjega toženca.