Jedro

Ker gre pri podaljšanju pripora za preizkus že odrejenega pripora, mora sodišče oceniti in v sklepu ustrezno obrazložiti, ali so še dani razlogi za pripor.

Izrek

Zahteva zagovornikov obt. A.H. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Pred Okrožnim sodiščem v Kranju je zoper obt. A.H. in soobtožence vložena pravnomočna obtožnica zaradi kaznivih dejanj neupravičenega prometa z mamili po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 196. člena KZ. Z izpodbijanima sklepoma je zunajrazpravni senat tega sodišča zoper obt. A.H. podaljšal pripor zaradi ponovitvene nevarnosti po 3. točki 2. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ko je po preteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu preizkušal, ali so še dani razlogi za pripor, Višje sodišče pa je zavrnilo pritožbo njegovih zagovornikov zoper ta sklep.

Zagovorniki obt. A.H. so zoper sklepa vložili zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri trdijo, da sklep sodišča prve stopnje nima razlogov, zakaj je obtoženec v priporu in ne navaja individualnih okoliščin, ki pri tem obtožencu kažejo na ponovitveno nevarnost. Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča št. Up 123/95 bi moral sklep ponovitveno nevarnost obtoženca utemeljiti z analizo njegove osebnosti, dosedanjega načina življenja, vpliva pripora in postopka na takšno nevarnost, trajanja postopka in konkretnih dejanskih možnosti za ponovitev kaznivega dejanja. Sklep sodišča druge stopnje je pritožbo obrambe, ki je uveljavljala te napake sklepa sodišča prve stopnje, zavrnil s pavšalnimi razlogi. Zagovorniki predlagajo, da se izpodbijana sklepa spremenita tako, da se pripor zoper obt. A.H. odpravi.

Vrhovni državni tožilec je mnenja, da izpodbijana sklepa nista nezakonita in vsebujeta vse predpisane sestavine.

Zahteva zagovornikov obt. A.H. za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Zahteva ne pove katero bistveno kršitev določb kazenskega postopka uveljavlja, iz vsebine njenih navedb pa je moč sklepati, da sklepu sodišča prve stopnje očita napake v smislu 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, ker naj ne bi vseboval razlogov o okoliščinah, na podlagi katerih bi bilo treba v skladu z odločbo Ustavnega sodišča utemeljiti obstoj ponovitvene nevarnosti, sklepu druge stopnje pa, da ni odgovoril na pritožbo, ki je uveljavljala to kršitev.

Po določbah 2. in 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP se zoper pravnomočno sodno odločbo lahko vloži zahteva za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 1. odstavka 371. člena tega zakona, zaradi drugih kršitev pa le, če so vplivale na zakonitost odločbe. Po določbi 1. odstavka 20. člena Ustave se sme odrediti pripor, kadar je to neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi. Po določbi 3. točke 2. odstavka 201. člena ZKP se pripor odredi, če posebne okoliščine opravičujejo bojazen, da bo obdolženec ponovil kaznivo dejanje. Po določbi 2. odstavka 202. člena istega zakona v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča št. U - I - 18/93 (Uradni list št. 25/96) mora sklep o odreditvi pripora obsegati tudi zakonski razlog za pripor in obrazložitev, v kateri se mora priporni razlog posebej utemeljiti, navesti konkretne okoliščine, ki utemeljujejo nevarnost, da bi obdolženec ponovil kaznivo dejanje določene vrste, v čem je nevarnost take ponovitve za ljudi in zakaj je odvzem prostosti neogibno potreben za varnost ljudi. Vsebina sklepa o podaljšanju pripora po 2. odstavku 205. člena, 2. odstavku 207. člena, 2. odstavku 272. člena in 6. odstavku 361. člena ZKP ni določena. Ker pa gre pri podaljšanju pripora za preizkus že odrejenega pripora, mora sodišče oceniti in v sklepu ustrezno obrazložiti, ali so še dani razlogi za pripor.

Senat Okrožnega sodišča v Kranju je z izpodbijanim sklepom zoper obt. A.H. podaljšal pripor zaradi ponovitvene nevarnosti, ker je - kot to izhaja iz razlogov na četrti strani sklepa - ocenil, da obstaja utemeljen sum: - da so obtoženci, tudi obt. A.H., delovali v združbi; - da se je ta skupina ukvarjala, kar pomeni, da je dejanja ponavljala, s prenašanjem nevarnega mamila heroina čez ozemlje več evropskih držav; - da so za dejanja izkoriščali svoja podjetja oziroma svojo poklicno dejavnost; - da so bili v to dejavnost poleg obtožencev vključeni tudi tujci, ki so še na prostosti; - da je bila dejavnost dobro organizirana in usklajena, med sodelujočimi so obstajale različne povezave in delitev opravil; - da celotna veriga (od proizvodnje, transporta, do razpečevanja mamila) ni bila razkrita.

Po mnenju sodišča prve stopnje te okoliščine, če se ocenjujejo v soodvisnosti s težo kaznivega dejanja in zagroženo kaznijo zanj, in ob upoštevanju nevarnosti heroina za odvisnost od njega in s tem za zdravje ljudi, kažejo, tako kot dotlej, da je ponovitvena nevarnost tolikšna, da je pripor neizogiben in sorazmeren ukrep.

Sklep sodišča druge stopnje je zavrnil očitek pritožbe zagovornikov obt. A.H., da je obrazložitev sklepa prve stopnje pavšalna, da ne navaja okoliščin, ki kažejo na nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj, da ni upošteval, da je obtoženec samostojni podjetnik, ima družino in še ni bil v kazenskem postopku. Na 3. in 4. strani sklep odgovarja na vse te pritožbene trditve in jih zavrača z obrazloženim stališčem.

Vrhovno sodišče zato ocenjuje, da v zahtevi za varstvo zakonitosti smiselno uveljavljena kršitev 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP v sklepu sodišča prve stopnje oziroma 1. odstavka 395. člena ZKP glede sklepa sodišča druge stopnje, niso podane, zato jo je kot neutemeljeno zavrnilo.