Jedro

Ni pravilno stališče tožene stranke, da se je tožnik z vložitvijo dveh istovrstnih vlog dvakrat prijavil na javni razpis. Obe istovrstni vlogi se nanašata na isto zadevo (isto pravico oziroma pravno korist do sofinanciranja), saj se v obeh izraža identična zahteva in njena utemeljitev. Tožena stranka bi zato pri odločanju morala upoštevati konkretno dejansko stanje, ki izhaja iz celotne predložene dokumentacije. Drugačno postopanje bi bilo utemeljeno le, če bi se tožnik z dvema vlogama prijavil za sofinanciranje dveh različnih operacij.

Izrek

Tožbi se ugodi in se sklep Javnega sklada RS za podjetništvo št. S13/00485 z dne 10. 12. 2013odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožena stranka je v postopku Javnega razpisa za sofinanciranje nove tehnološke opreme v letih 2013 – 2014 (v nadaljevanju Javni razpis) z izpodbijanim sklepom odločila, da se vloga tožeče stranke ne odobri. Iz obrazložitve sklepa sledi, da je tožnik 5. 9. 2013 vložil vlogo za dodelitev sofinanciranja nove tehnološke opreme. Vlogo je ocenila Komisija za dodelitev sredstev. V obrazložitvi izpodbijane sklepa tožena stranka navaja, da skladno s 5. točko Merila za izbor upravičencev, ki izpolnjujejo pogoje besedila Javnega razpisa je treba upoštevati, da v nobenem primeru vloga prijavitelja, ki pri merilih pod zaporedno št. 1. „Uvajanje sodobne tehnologije v povezavi z novimi ali temeljito izboljšanimi proizvodi/storitvami“, 2. „Inovativnost v povezavi z operacijo“ ali 3. „Vpliv operacije na konkurenčnost podjetja – povečanje dodane vrednosti na zaposlenega“, pridobi 0 točk, ne more pridobiti sofinanciranja. Direktorica tožene stranke je na podlagi predložene vloge in ocene merila 2. „Inovativnost v povezavi z operacijo“ sprejela sklep, da se vloga tožnika ne odobri. Komisija kot nov proizvod obravnava proizvod/storitev, ki do sedaj še ni bil v programu podjetja in ne predstavlja le temeljite izboljšave proizvoda/storitve. Temeljito izboljšan proizvod/storitev predstavlja nadgradnjo obstoječega proizvoda/storitve, dvig kvalitete proizvoda/storitve, večjo spremembo funkcionalnosti, ipd.. Prijavitelj mora skozi vlogo opisati nov proizvod/storitev oziroma temeljito izboljšavo že obstoječega proizvoda/storitve ter priložiti dokazila, ki izkazujejo nosilca razvoja novega oziroma temeljito izboljšanega proizvoda/storitve (tehnična dokumentacija, kot npr. tehnični opisi, načrti, risbe, patenti). Predloženi dokumenti morajo biti v neposredni povezavi z operacijo. Komisija za dodelitev sredstev je zaključila, da tožnik skozi vlogo ni podal opisa proizvoda oziroma storitve, ki bi jo naj opravljal, prav tako ni priložil dokazil, ki izkazujejo nosilca razvoja proizvoda oziroma storitve. V prijavnem listu in poslovnem načrtu bi tožnik moral podati podroben realni opis operacije pri posameznem merilu, česar pa ni storil. Zato je komisija tožniku pri merilu 2. „Inovativnost v povezavi z operacijo“ dodelila 0 točk. Tožnik se ne strinja z odločitvijo tožene stranke. Meni, da je tožena stranka nepravilno uporabila materialno pravo, nepopolno in nepravilno ugotovila dejansko stanje ter da je bistveno kršila določbe postopka. Tožena stranka v izpodbijanem sklepu ne obrazloži, zakaj je njegova vloga pri merilu pod zaporedno številko 2 pridobila 0 točk, temveč le pavšalno navede, da tožnik skozi vlogo ni podal opisa proizvoda oziroma storitve. Zahteva tožene stranke, da bi moral tožnik v prijavnem listu in poslovnem načrtu podati podroben realni opis operacije pri posameznem merilu, je neutemeljena in v nasprotju z določbami razpisne dokumentacije. Tožnik je multidimenzijski sistem za kinematografe podrobno opisal v posebnem dokumentu, tehnični dokumentaciji operacije „Multi-dimenzijski sistem za kinematografe“, ki jo je priložil k vlogi in je bil sestavni del vloge, zato bi ga tožena stranka morala upoštevati. V tem dokumentu je bil podrobno opisan produkt, pri čemer je bila razvojna faza tudi grafično prikazana, ter da gre za produkt, ki še ni razvit, temveč ga bo razvil sam. Nadalje tožnik meni, da obrazložitev izpodbijanega sklepa ni v skladu z 214. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker ga ni mogoče preizkusiti. Prav tako ni razvidno, ali je vlogo obravnavala komisija v ustrezni sestavi. Tožnik meni, da ima pravico biti seznanjen s sestavo komisije. Razpis v tem delu ni bil transparenten in je bil diskriminatoren ter v nasprotju z ustavno pravico. Zato zahteva pojasnilo, kateri strokovnjaki so odločali o njegovi vlogi. Glede na navedeno tožnik predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in samo odloči o vlogi, podrejeno pa, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek, toženi stranki tudi pa naloži povrnitev stroškov postopka.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožbene navedbe. Vztraja pri razlogih iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Dodaja, da ob ponovnem pregledu oddane dokumentacije v oddani vlogi med prilogami ni bilo tehnične dokumentacije, kot navaja tožnik v tožbi, zato je odločitev pravilna. Ob vložitvi tožnikovega predloga za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je tožena stranka še enkrat pregledala tudi drugo vlogo tožnika. V zvezi s to vlogo je bil 14. 11. 2013 izdan sklep S13/00477 o zavrnitvi vloge, zaradi podvojitve vlog. Omenjeni dokument je bil najden v tej vlogi in je bil smiselno upoštevan pri informativni oceni vloge tožnika. To je hkrati tudi edini dokument, ki ni bil priložen vlogi, za katero je bil izdan sklep S13/00485. Tožena stranka prav tako zavrača namige tožnika, da vloge ne bi obravnavala komisija v ustrezni sestavi. Komisija je bila imenovana na podlagi ustanovitvenega akta tožene stranke in Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (v nadaljevanju ZPOP-1), imena in priimki predsednika in članov komisije pa niso javni. Tožena stranka meni, da je komisija svoje delo opravila vestno in enakopravno do vseh prejetih vlog. Meni, da so tožnikova navajanja o netransparentnosti in diskriminatornosti Javnega razpisa neutemeljena. Predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena, tožniku pa naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožba je utemeljena.

Sodišče uvodoma ugotavlja, da iz upravnih spisov izhaja, da se je tožnik 5. 9. 2013 prijavil na predmetni Javni razpis s prijavnim listom za sofinanciranje operacije „Multi-dimenzijski sistem za kinematografe“. Vlogi ni priložil tehnične dokumentacije. Istega dne je tožnik preko A. toženi stranki še enkrat poslal prijavni list za sofinanciranje operacije „Multi-dimenzijski sistem za kinematografe“, kateremu pa je priložil tehnično dokumentacijo, v kateri je opisan proizvod oziroma storitev, ki naj bi jo tožnik opravljal. Prvo vlogo je tožena stranka obravnavala po vsebini, drugo tožnikovo vlogo pa je s sklepom S13/00477 z dne 14. 11. 2013 zavrnila. Kot razlog za zavrnitev je navedla, da se je tožnik na Javni razpis prijavil z dvema vlogama z isto vsebino, in ker se na Javni razpis lahko prijaviš samo z eno vlogo, je ta vloga neustrezna.

Predmet izpodbijane odločitve je zavrnitev sofinanciranja tožnikove vloge, ki jo je tožena stranka obravnavala kot ustrezno (prijavni list. P4/000581). Tožena stranka je tožnikovo vlogo, zavrnila iz razloga, ker tožnik ni podal opisa proizvoda oziroma storitve in posledično pri merilu 2. „Inovativnost v povezavi z operacijo“ pridobil 0 točk. Po presoji sodišča je odločitev tožena stranke napačna, ker tožena stranka ni pravilno ugotovila dejanskega stanja zadeve. Ni pravilno stališče, da se je tožnik z vložitvijo dveh istovrstnih vlog dvakrat prijavil na Javni razpis. Obe istovrstni vlogi se nanašata na isto zadevo (isto pravico oziroma pravno korist do sofinanciranja), saj se v obeh izraža identična zahteva in njena utemeljitev. Tožena stranka bi po presoji sodišča zato pri odločanju morala upoštevati konkretno dejansko stanje, ki izhaja iz celotne predložene dokumentacije. Drugačno postopanje tožene stranke bi bilo utemeljeno le, če bi se tožnik z dvema vlogama prijavil za sofinanciranje dveh različnih operacij, čemur pa v odgovoru na tožbo ne prereka niti tožena stranka.

Sodišče pa kot pavšalne zavrača tožbene ugovore, ki se nanašajo na sestavo komisije. Komisijo za dodelitev sredstev, ki vodi postopek javnega razpisa, imenuje s pisno odločbo odgovorna oseba izvajalca razpisa ali od njega pooblaščena oseba (21. člen ZPOP-1). Po Pravilniku o izvajanju Javnih razpisov Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo (Pravilnik) imena in priimki predsednika in članov komisije niso javni (5. člen). Slednje pa ne pomeni, da se tudi v razpisnem postopku, smiselno ne uporabljajo določbe 82. člena ZUP, ki se nanašajo na pregledovanje dokumentov zadeve in po katerih stranka lahko zahteva pregled spisov v svoji zadevi. Da bi tožnik zahteval vpogled v spis in se tam seznanil s podatki o sestavi komisije, tožnik ne izkazuje in niti ne zatrjuje. To pomeni, da v razpisnem postopku ni izkoristil možnosti, da zahteva vpogled v spise. Zato takšne zahteve tudi ne more (prvič) postaviti v tožbi oziroma očitati, da je šlo za kršitev postopka. K temu sodišče še dodaja, da (ne)strokovnost članov razpisne komisije po določbah ZPOP-1 oziroma po določbah ZUP ni izločitveni razlog. Zato se o tovrstnih ugovorih posebej ne odloča, temveč so lahko upoštevni le v okviru ugovorov zoper ocenjevanje vlog s strani posameznih članov komisije in s tem zoper njihovo delovanje.

Po povedanem je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita. Sodišče je tožbi iz razloga bistvene kršitve določb postopka in posledično nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava ugodilo. Zato je izpodbijani sklep na podlagi določb točke 3. in 2. prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. V ponovljenem postopku bo tožena stranka morala ponovno odločiti o tožnikovi vlogi na Javni razpis in oba prijavna lista obravnavati kot enovito vlogo skupaj z njihovimi prilogami. Komisija za dodelitev sredstev bo tako morala glede na ugotovitve dejanskega stanja ponovno oceniti tožnikovo vlogo na podlagi sedmih meril iz Javnega razpisa ter pri ocenjevanju tožnikove vloge v obravnavanem primeru upoštevati vso (celotno) tehnično dokumentacijo in listine, ki jih je tožnik priložil. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa in upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu prvega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka, ki znašajo 15,00 €, ker tožnika ni zastopal pooblaščenec, ki bi bil odvetnik in je bila zadeva rešena na seji senata. Sodišče je stroške postopka naložilo v plačilo toženi stranki.