Jedro

Dogovorjena ureditev dostopne poti in dvorišča je storitev na gradbenem področju, ki jo je presojati po pravilih podjemne pogodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za plačilo 1.671,75 € in tožeči stranki naložilo obveznost plačila 650,62 € pravdnih stroškov tožene stranke.

Pritožuje se tožeča stranka, ki predlaga spremembo sodbe tako, da se zahtevku ugodi, podredno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišču očita, da je raziskovalo stvari, ki niso bile sporne, kajti tožnica je dokončno plačilo računa zavračala z obrazložitvijo, da ni skladen z dogovorom o fiksni ceni. Šele v vlogi je tožena stranka nasprotovala tudi količinam. Iz dejstva, da je bila tožena stranka vseskozi prisotna na gradbišču, izvaja sklep, da je bila sproti seznanjena, kakšna dela se izvajajo in kakšni so odmiki od pogodbe. Opozarja tudi, da je vodja gradbenih del T. o vseh delih sproti seznanjal ali toženkinega moža ali toženko. Trdi, da je to zatrjevala in dokazala. Meni, da podjemna pogodba ni bila sklenjena. Dela so se opravljala na podlagi sprejete ponudbe, v kateri je bilo dogovorjeno, da se končni obračun opravi po dejanskih količinah in cenah iz ponudbe. Šlo je za gradbena dela, zaradi česar bi bilo potrebno upoštevati pravila, ki se nanašajo na gradbeno pogodbo in ne na pogodbo o delu. Nasprotuje uporabljeni pravni podlagi, saj pri gradbeni pogodbi ni takih določil, kot jih je uporabilo sodišče prve stopnje.

Tožena stranka je na pritožbo dogovorila. Opozarja na omejenost pritožbenih razlogov zaradi obvezne uporabe pravil o sporu majhne vrednosti. Meni, da tožeča stranka uporabljenemu materialnemu pravu nasprotuje pavšalno. Opozarja, da je že v ugovoru opozorila na razliko v kvadraturi med ponudbo in situacijo 1/05. Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba je izdana v sporu majhne vrednosti, zato jo pritožbeno sodišče preizkuša v okviru dovoljenih pritožbenih razlogov - zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka iz drugega odstavka 339. čl. ZPP (1. odstavek 458. čl. ZPP) ter glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. čl. Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).

Konkretnih kršitev postopka pritožnik ne zatrjuje, smiselno pa sodišču očita nepravilno razumevanje trditev, torej nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o tožbenih trditvah in dejanskimi tožbenimi trditvami. Pritožbeno sodišče tega očitka ne sprejema. Pri raziskovanju, katera dela in v kakšnem obsegu so se nepredvideno pojavila in ali je tožeča stranka s temi deli soglašala, je bilo sodišče prve stopnje omejeno na trditveno podlago strank. Taka dela je omenjala toženka v ugovoru, ko je citirala izjavo predstavnika tožeče stranke g. M.. Pravilna je ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka zvišanja vrednosti opravljenih del zaradi nepredvidenih dodatnih del, ni zatrjevala. Celo v pritožbi tožeča stranka ne pove, katera njena trditev, bodisi o nepredvidenih dodatnih delih bodisi o delih, ki opravičujejo ceno, večjo od predvidene, je bila napačno razumljena ali spregledana. Sodišče prve stopnje se je skladno z razpravnim načelom (1. odstavek 7. čl. in 212 čl. ZPP) v zadostni meri ukvarjalo z vprašanjem nepredvidenih dodatnih del. Razpravno načelo je bilo spoštovano tudi pri obravnavanju navedb tožene stranke.

Tudi materialno pravo je pravilno uporabljeno. Pogodba je sklenjena, ko naročnik potrdi predračun oz. na drug način izrazi soglasje s ponudbo. Obe stranki zatrjujeta, da je do tega prišlo. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopnim, da je pravno razmerje pravdnih strank okvalificirati kot podjemno pogodbo. Predmet pogodbe ni izdelava stvari - graditev novega objekta (gradbe) oz. izvedba gradbenih del na obstoječem objektu, ampak storitev na gradbenem področju, zato je prvostopenjsko sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na določila, vsebovana v poglavju o podjemni pogodbi. Pritožnik ne navaja katerih, na podjemno pogodbo nanašajočih se določil sodišče ni bilo upravičeno uporabiti, niti katera določila o gradbeni pogodbi bi morala biti uporabljena.

Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, je odločeno, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s I. odstavkom 154. čl. ZPP).