Jedro

Orožje in naboji, za katere ima obdolženec dovoljenje za posest, ne morejo biti predmet zasega niti po prvem odstavku 498. člena ZKP.

Izvedenec ustrezne stroke lahko le pojasnjuje kategorizacijo zaseženega orožja ali streliva in ne ali je obdolžencu dovoljena hramba oziroma posest orožja ali streliva, saj je to stvar (pravne) presoje sodišča na podlagi vsebine izdanih ustreznih dovoljenj za hrambo oziroma zbiranje orožja ali streliva.

Izrek

Pritožbi zagovornika obtoženega A. A. se ugodi in se izpodbijani sklep v točki II izreka razveljavi ter se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločitev.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom, na podlagi drugega odstavka 293. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ustavilo kazenski postopek zoper obtoženega A. A. zaradi kaznivega dejanje nedovoljenega prometa orožja in eksploziva po drugem odstavku 307. člena KZ-1 (tč. I izreka). Odločilo je še, da se zaseženi naboji in deli orožja vzamejo (tč. II izreka). Stroški kazenskega postopka pa iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženca in potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, bremenijo proračun (tč. III izreka).

2. Zoper tč. II izreka (odločba o odvzemu zaseženih nabojev in delov orožja) se je pritožil obtoženčev zagovornik smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi tako, da se obtožencu zaseženi naboji in deli orožja ne odvzamejo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po presoji razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb obtoženčevega zagovornika sodišče druge stopnje ugotavlja, da odločitev prvostopenjskega sodišča o odvzemu zaseženih nabojev in delov orožja glede na specifične okoliščine konkretnega primera ni zadostno obrazložena, je pa tudi preuranjena.

5. Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 498. člena ZKP obtožencu odvzelo zasežene naboje in dele orožja, z obrazložitvijo, da to zahtevajo koristi splošne varnosti, vendar gre v konkretnem primeru, kot je bilo že navedeno, za specifične okoliščine, do katerih bi se moralo sodišče opredeliti, kar utemeljeno uveljavlja obramba. Navedeno potrjuje po eni strani dejstvo, da že iz opisa očitanega kaznivega dejanja izhaja, da gre pod alinejami "6., 9., 11." za naboje po 3. členu Zakona o orožju, katerih promet z njimi je omejen na posedovanje ustrezne listine upravnega organa, ki je po očitku tožilstva obtoženi ni posedoval, po drugi strani pa, da se je obtoženi zagovarjal, da je športni strelec in zbiratelj orožja ter da ima dovoljenje za posest orožja, na podlagi katerega tudi legalno nabavlja strelivo. Zagovornik obtoženca pa je v pritožbi predložil tudi izvedensko mnenje z dne 20. 5. 2014 in dopolnitev le tega z dne 9. 7. 2014 izvedenca B. B., ki ga je izdelal sicer v drugi kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Novem mestu I Kpr 29389/2013, iz katerega izhaja, da je tudi strelivo kalibra 7,62 X 39 mm (alineje 1, 3, 4, 18, 22 in 23 opisa očitanega kaznivega dejanja) in 7,9 mm (alineji 5 in 14 opisa očitanega kaznivega dejanja) uvrščeno med orožje po 3. členu Zakona o orožju, s katerim je promet omejen oziroma je dovoljen osebam z orožno listino za orožje takšnega kalibra.

6. Glede na navedeno bo moralo sodišče kljub temu, da je s sklepom II K 44481/2013 z dne 21. 9. 2017 iz spisa izločilo nedovoljene dokaze, med drugim tudi strokovno mnenje GP uprave za policijske specialnosti - specialne enote ter račune v prilogi B5 spisa, ki jih je očitno predložil obtoženi, razčistiti ali so med zaseženimi naboji in deli orožja tudi naboji oziroma deli orožja, za katera ima obtoženec dovoljenja za posest. Le ti namreč v takem primeru ne morejo biti predmet zasega. Na tem mestu pa pritožbeno sodišče poudarja, da izvedenec ustrezne stroke lahko le pojasnjuje kategorizacijo zaseženega orožja oziroma streliva in ne ali je obtožencu dovoljena hramba oziroma posest orožja ali streliva, saj je to stvar (pravne) presoje sodišča na podlagi vsebine izdanih ustreznih dovoljenj za hrambo oziroma zbiranja orožja ali streliva.

7. Po vsem navedenem je sodišče druge stopnje pritožbi obtoženčevega zagovornika ugodilo in izpodbijani sklep v točki II izreka razveljavilo ter zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločitev.