Jedro

Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Temeljno merilo pri odmeri pravdnih stroškov je kriterij uspeha (154. čl. ZPP), ki ga kot korektiv dopolnjuje načelo krivde (156. čl. ZPP). Potrebnost stroškov za pravdo (1. odst. 155. čl. ZPP) pa je nujen pogoj, da jih sodišče sploh upošteva (pri odmeri).

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

2. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

(1) Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, naj tožniku plača odškodnino v znesku 2.212,52 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (1. tč. izreka). Presežni tožbeni zahtevek je zavrnilo (2. tč. izreka) in odločilo še o pravdnih stroških (3. tč. izreka). Obrazložilo je, da prisojeni znesek predstavlja odškodnino za premoženjsko škodo (12,52 EUR) in za nepremoženjsko škodo (2.200,00 EUR; od tega 900,00 EUR za telesne bolečine in nevšečnosti ter 1.300,00 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti).

(2) Zoper zavrnilni del navedene sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti stroškovno ugodi. Priglaša tudi pritožbene stroške. Ponavlja ugotovljene poškodbe ter posledice in meni, da utemeljujejo višjo denarno odškodnino. Pri tem se sklicuje na načelo enakosti pred zakonom in na sodno prakso v podobnih primerih. Izrecno izpodbija še stroškovno odločitev. Predvsem ga moti, da mu sodišče ni priznalo povračila zneskov izvedenin v celoti (ne glede na uspeh v pravdi) s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Svoje stališče opira na določbo 1. odst. 155. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami; od tu ZPP) ter na posamezne odločbe iz sodne prakse. Končno opozarja, da je upravičen tudi do zamudnih obresti od plačanih taks.

(3) Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

(4) Pritožba ni utemeljena.

(5) V obravnavani zadevi je sporna višina nepremoženjske škode, ki jo je utrpel tožnik zaradi zvina palca desne roke s poškodbo notranje vezi osnovnega sklepa (lahek primer po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb). Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča pravilno upoštevalo tako načelo individualizacije kot načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Celovito ugotovljene specifičnosti konkretnega škodnega primera (glej razloge na strani 3-6 izpodbijane sodbe), ki za pritožnika niso sporne, je ob upoštevanju sodne prakse v podobnih primerih pravilno pravno ovrednotilo in tožniku skupno prisodilo takratnih 2,4 povprečnih plač. Pri tem ne moti, če je v kakšnem podobnem primeru iz sodne prakse (pritožnik ga niti ne navaja) že bila prisojena višja odškodnina. Bistvenega pomena je, da v konkretnem primeru prisojeni zneski ne izstopajo iz okvirov, ki jih je v podobnih primerih zarisala sodna praksa.

(6) Napačno je pritožbeno stališče, ki zagovarja priznavanje stroškov izvedenca v celoti, ne glede na uspeh v pravdi. Temeljno merilo pri odmeri pravdnih stroškov je kriterij uspeha (154. čl. ZPP), ki ga kot korektiv dopolnjuje načelo krivde (156. čl. ZPP). Potrebnost stroškov za pravdo (1. odst. 155. čl. ZPP) pa je nujen pogoj, da jih sodišče sploh upošteva (pri odmeri (1)). Tudi nekdaj neenotna sodna praksa se je ustalila na stališčih, ki jih sedaj neuspešno napada pritožnik; stroški za izvedenca delijo usodo drugih za pravdo potrebnih stroškov, obresti od pravdnih stroškov pa tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje.

(7) Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, v izpodbijanem delu sodbe pa tudi ni zaslediti kakšne od kršitev iz 2. odst. 350. čl. ZPP, ga je pritožbeno sodišče potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (353. čl. ZPP).

(8) Zavrnitev pritožbe obsega tudi zavrnitev zahteve za povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Po določbi 1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP nosi stroške pritožbenega postopka pritožnik sam, saj s pritožbo ni uspel. (1) Enako Betetto v: Ude in drugi, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, Založba Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana 2006, str. 31.