Jedro

Dejstvo, ki se lahko opredeli kot novo dejstvo v smislu 1. točke 260. člena ZUP, mora obstajati v času odločanja organa, v obravnavani zadevi 28. 6. 2011, in ne v času uvedbe postopka.

Ob razlogih organa v izpodbijani odločbi, s katerimi je ta utemeljil uvedbo obnove postopka brez posebnega sklepa, je po presoji sodišča zahtevam po obrazložitvi take odločitve iz tretjega odstavka 268. člena ZUP zadoščeno. Tožbene navedbe, podane v smeri, da je obrazložitev odločitve o uvedbi obnove brez posebnega sklepa v pogledu izkazanosti obstoja nevarnosti oškodovanja javnega interesa nezadostna, sodišče zato kot neutemeljene zavrača.

Izrek

Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Območna geodetska uprava Ljubljana (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je v zadevi obnove postopkov evidentiranja parcelacije, zemljišča pod stavbo in spremembe podatkov o vrsti rabe, kulturi in razredu z izpodbijano odločbo odločila: (1) da se postopek evidentiranja parcelacije, zemljišča pod stavbo ter spremembe podatkov o vrsti rabe, kulturi in razredu na parcelah 275/1, 275/2, 276/13 in 276/37 v k.o. ..., ki se je zaključil z izdajo odločbe tega organa z dne 28. 6. 2011, obnovi v celoti, (2) da se obnova postopka dovoli brez izdaje posebnega sklepa, (3) da se odločba in sklep tega organa z dne 28. 6. 2011 odpravita in nadomestita s to odločbo, (4) da se zahteva za evidentiranje parcelacije parcel 275/1, 275/2, 276/13 in 276/37 v k.o. ... zavrne, (5) da se zahteva za evidentiranje zemljišča pod stavbo na parcelah 275/1, 275/2, 276/13 in 276/37 v k.o. ... zavrne, (6) da se zahteva za evidentiranje spremembe podatkov o vrsti rabe, kulturi in razredu na parcelah 275/1, 275/2, 276/13 in 276/37 v k.o. ... zavrne, (7) da se zahteva tožnice za povračilo stroškov pravnega zastopanja za pritožbo, za poštnino ter za materialne stroške zavrne.

Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je A.A. 12. 3. 2013 vložila na prvostopenjski organ predlog za obnovo postopka, ki je bil končan z odločbo in sklepom z dne 28. 6. 2011. v predlogu se je sklicevala na pravnomočno sodbo I P 3263/2010, s katero je bilo po njenih navedbah ugotovljeno, da lastninska pravica na parcelah 275/2 in 276/13, obe k.o. ..., ne pripada tožnici, pač pa B.B., ter na v zemljiški knjigi vpisane zaznambe spora pri navedenih nepremičninah, pa tudi na sklep o dedovanju III D 1147/2011 z dne 10. 12. 2012. O predlogu za obnovo postopka je bilo odločeno z odločbo z dne 3. 4. 2013, vendar je bila ta odločba v pritožbenem postopku z odločbo drugostopenjskega organa z dne 4. 9. 2013 odpravljena ter zadeva vrnjena v ponovni postopek. Prvostopenjski organ je pri preizkusu predloga za obnovo postopka ugotovil, da je ta dovoljen, popoln in vložen po upravičeni osebi ter da so okoliščine, na katere se opira, verjetno izkazane. Pri parcelah 275/2 in 276/13 je bila namreč 16. 11. 2010 vpisana zaznamba spora v korist B.B. kot pravne prednice A.A. V primeru zaznambe spora pa se šteje, da vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis. Zaznamba spora ima za posledico, da tudi sodna odločba, izdana v postopku, v zvezi s katerim je vpisana zaznamba spora, učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba spora – v predmetnem postopku od vložitve tožbe in predloga za zaznambo spora dne 16. 11. 2010. Navedeno pomeni, da je bila predlagateljica obnove postopka na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani I P 3263/2010 z dne 12. 10. 2011 o ugotovitvi lastninske pravice (v povezavi s pravnomočnim sklepom o dedovanju z dne 10. 12. 2012) lastnica parcel 275/2 in 276/13 z učinkom od dne 16. 11. 2010, torej že pred izdajo odločbe in sklepa Geodetskega organa z dne 28. 6. 2011, v zvezi s katerim je predlagana obnova postopka. V zvezi s pravočasnostjo predloga za obnovo postopka pa je prvostopenjski organ ugotovil, da je predlog vložen znotraj tako imenovanega objektivnega roka treh let od dokončnosti odločbe in sklepa z dne 28. 6. 2011, ni pa vložen znotraj enomesečnega subjektivnega roka. Iz dokumentacije je namreč razvidno, da je predlagateljica vedela za izdajo odločbe in sklepa z dne 28. 6. 2011 več kot en mesec pred vložitvijo predloga, ki ga je upravni organ prejel 12. 3. 2013. Glede na navedeno je upravni organ štel predlog za obnovo postopka kot prepozen. Vendar pa je o obnovi postopka mogoče odločiti tudi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 261. člena ZUP). Organ je pri tem vezan na rok iz 263. člena, pri čemer rok v primeru 1. točke 260. člena tega zakona začne teči za organ od dneva, ko zve za nova dejstva oziroma nove dokaze. Ker je prvostopenjski organ za izdano sodbo I P 3263/2010 z dne 12. 10. 2011 o ugotovitvi lastninske pravice na parcelah 275/2 in 276/13 izvedel z vložitvijo vloge A.A. z dne 12. 3. 2013 in ker ta sodna odločba predstavlja novo dejstvo oziroma dokaz, ki bi, če bi bil organu znan že ob prvotnem odločanju v upravnem postopku evidentiranja parcelacije parcel, zemljišča pod stavbo ter spremembe podatkov vrste rabe, katastrske kulture in razreda, ki se je zaključil z izdajo odločbe in sklepa z dne 28. 6. 2011, pripeljal do drugačne odločbe, je prvostopenjski organ na podlagi 268. člena ZUP odločil, da se postopek obnovi v celoti, potem ko je ocenil, da obstoji javna korist oziroma javni interes za začetek obnove postopka po uradni dolžnosti (v javnem interesu je namreč, da se pravnomočne sodbe sodišč izvršijo na način, da se strankam sodnega postopka omogoči vpis njihove lastninske pravice na podlagi takšne sodne odločbe v zemljiško knjigo). Prvostopenjski organ je o obnovi postopka odločil brez izdaje posebnega sklepa, kar je skladno s tretjim odstavkom 268. člena ZUP. Izdaja posebnega sklepa bi v predmetni zadevi omogočila vlagateljici prvotne zahteve – tožnici, ki je v zemljiški knjigi še vedno vpisana kot lastnica parcel 275/12, 275/13 in 275/14 (prej parcele 275/1, 275/2, 276/13 in 276/37) nadaljnje neupravičeno razpolaganje z nepremičninami, za katere je s pravnomočno sodbo I P 3263/2010 z dne 12. 10. 2011 že ugotovljeno, da so deloma – stare parcele 275/2 in 276/13 - last predlagateljice obnove postopka A.A. V obnovljenem postopku pa je prvostopenjski organ zaključil, da je odločbo in sklep z dne 28. 6. 2011 treba v celoti odpraviti ter sprejeti novo odločitev. Ugotovil je namreč, da je tožnica vpisana kot lastnica na novih parcelah 275/12, 275/13 in 275/14, saj parcele 275/1, 275/2, 276/13 in 276/37 ne obstajajo več. Lastnica parcel 275/2 in 276/13 pa je A.A. Ker parcele 275/1, 276/37, 275/2 in 276/13 nimajo enakega pravnega stanja glede lastninske pravice, ni izpolnjen pogoj za parcelacijo na podlagi drugega odstavka 48. člena ZEN. Zato je geodetski organ odločil, da se zahteva za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije zavrne. Podatki v elaboratu za vpis zemljišča pod stavbo se nanašajo na evidentiranje zemljišča pod stavbo na predvideni novo nastali parceli 275/12. Ker parcelacija kot navedeno ne izpolnjuje predpisanih pogojev, podatki v elaboratu za vpis zemljišča pod stavbo ne omogočajo evidentiranja zemljišča pod stavbo v zemljiškem katastru. Zato je geodetski organ na podlagi 1. točke četrtega odstavka 65. člena ZEN zahtevo za evidentiranje zemljišča pod stavbo v zemljiškem katastru zavrnil. Iz navedenih razlogov je prvostopenjski organ ugotovil še, da niso izpolnjeni niti pogoji za evidentiranje spremembe vrste rabe, katastrske kulture in razreda na parcelah 275/1, 275/2, 276/13 in 276/37. Tudi kolikor bi elaborat omogočal evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, pa prvostopenjski organ pojasnjuje, da v materialnem predpisu, to je v Zakonu o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) niti v kakšnem drugem zakonu ni več pravne podlage za odločanje o vpisu spremembe vrste rabe v zemljiški kataster. Organ pa je moral zavrniti tudi zahtevo za povračilo stroškov postopka.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (v nadaljevanju drugostopenjski organ) pa je z odločbo z dne 13. 1. 2013 zavrnilo pritožbo tožnice zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa.

Tožnica vlaga tožbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev pravil postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tožnica predvsem opozarja, da niso podani pogoji za obnovo postopka, saj v času vložitve predloga za parcelacijo, evidentiranje in ostalo ni bilo nikakršnih ovir za uspešno izvedbo takšnega postopka. Tožnica opozarja, da je bil njen predlog podan 12. 7. 2010 in da je bila s strani Okrajnega sodišča v Ljubljani šele 28. 9. 2010 vpisana zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve, vse ostale zaznambe pa še kasneje. Dne 12. 7. 2010 ob vložitvi predloga za parcelacijo v zemljiški knjigi ni bil podan nikakršen predlog za zaznambo spora. Odločba, katere obnova je predmet izpodbijane odločbe, je bila izdana 28. 6. 2011 in torej v času, ko še ni bilo v zemljiški knjigi nikakršnih ovir. Zato sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani I P 3263/2010 z dne 12. 10. 2011 in sklep o dedovanju III D 1147/2011 z dne 10. 12. 2012 ne moreta predstavljati razloga za obnovo postopka na podlagi ugotovitve novih dejstev in novih dokazov. Nova dejstva in novi dokazi morajo namreč obstajati v času prejšnjega postopka. Dejstva, ki nastanejo pozneje, ne morejo biti razlog za obnovo (sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1499/99). Izdaja sodbe I P 3263/2010 z dne 12. 10. 2011 in sklepa III D 1147/2011 z dne 10. 12. 2012, kjer naj bi se ugotovila lastninska pravica za pravno prednico in prenos po sklepu o dedovanju na A.A., torej kasneje kot odločba v predmetnem postopku, ne more tvoriti dejstva, ki je obstajalo v času prejšnjega postopka. Predlog za obnovo zato po tej plati ni utemeljen. Tožnica tudi navaja, da iz izpodbijane odločbe ni razvidno, zakaj o obnovi najprej ni bil izdan poseben sklep oziroma je obrazložitev, kakršna je podana, glede postopanja po tretjem odstavku 268. člena ZUP, za tožnico nesprejemljiva in ji ne pove ničesar, kje obstaja kakršnakoli nevarnost oškodovanja javnega interesa. V posledici odločitve v 1. do 6. točki izreka izpodbijane odločbe je prvostopenjski organ zavrnil tudi stroškovni del v 7. točki odločbe ter je po mnenju tožnice tudi ta del izreka nezakonit. Tožnica sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da predlog za obnovo postopka zavrne in predlagane obnove ne dovoli, razveljavi pa tudi 3. do 7. točko izreka izpodbijane odločbe ter odločbo z dne 28. 6. 2011 pusti v veljavi. Zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je sodišču upravne spise v zadevi.

Odgovor pa je podala kot stranka z interesom A.A. V odgovoru je povzela po njenem mnenju pomembna dejstva in potek dosedanjih postopkov, pri tem pa prerekala tožbene navedbe. Smiselno predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je podan obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP za obnovo postopka evidentiranja parcelacije v k.o. ... (v okviru katerega so bile ukinjene parcele 275/1, 275/2, 276/13 in 276/37 ter so nastale nove parcele 275/12, 275/13 in 275/14), evidentiranja zemljišča pod stavbo (na parceli 275/12, s površino 108 m2, z vpisom stavbe, povezane s to stavbo, v kataster stavb, in zemljišča pod stavbo na parceli 275/13, s površino 30 m2, z vpisom stavbe, povezane s to parcelo, v kataster stavb) in evidentiranja spremembe podatkov o vrsti rabe, kulturi in razredu, vodenega na podlagi zahtev tožnice in končanega z odločbo in sklepom prvostopenjskega geodetskega organa z dne 28. 6. 2011, ter ali so bili podani razlogi za uvedbo obnove postopka brez posebnega sklepa (tretji odstavek 268. člena ZUP).

Prvostopenjski organ, ki je z izpodbijano odločbo, izdano po uradni dolžnosti, odločil, da se postopek obnovi v celoti, odločba in sklep z dne 28. 6. 2011 odpravita ter da se zahteve tožnice za evidentiranje parcelacije, zemljišča pod stavbo in spremembe podatkov o vrsti rabe, kulturi in razredu zavrnejo, je obstoj obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP utemeljeval z ugotovitvijo, da je bila v teku postopka dne 16. 11. 2010 v zemljiški knjigi pri parcelah 275/2 in 276/13 vpisana zaznamba spora v korist B.B., zato je le-ta glede na pravnomočno sodbo I P 3263/2010 z dne 12. 10. 2011 o ugotovitvi lastninske pravice lastnica parcel 275/2 in 276/13 z učinkom od dne 16. 11. 2010 (oziroma po njej njena dedinja A.A. na podlagi sklepa o dedovanju III D 1147/2011 z dne 10. 12. 2012). Sodišče se z organom v navedenem strinja. Ob tem ko obstoj zaznambe spora z učinkom od dne 16. 11. 2010 niti ni sporen, pa je po ZZK-1 namreč učinek zaznambe spora tudi tak, da vknjižba pridobitve pravice lahko učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba spora (prvi odstavek 81. člena). To pa pomeni, da dejstvo obstoja lastninske pravice B.B. (po njeni smrti dedičev) na parcelah 275/2 in 276/13, kot je izkazano s pravnomočno sodbo I P 3263/2010 z dne 12. 10. 2010, ker pridobitev lastninske pravice učinkuje od 16. 11. 2010 kot trenutka, od katerega učinkuje zaznamba spora, šteje za dejstvo, ki je že obstajalo v času (prvega) odločanja (28. 6. 2011) ter se je zanj izvedelo naknadno (po pravnomočnosti sodbe I P 3263/2010 z dne 12. 10. 2011), bi pa moglo pripeljati do drugačne odločbe, če bi se zanj vedelo v prejšnjem postopku, kajti tožnica po določbah ZEN ne bi štela za osebo, upravičeno vložiti zahteve za evidentiranje parcelacije in zemljišča pod stavbo ter sprememb podatkov o vrsti rabe, kulturi in razredu (prvi odstavek 48. člena ZEN, prvi odstavek 64. člena tega zakona, drugi odstavek 160. člena tega zakona), saj se zahteve nanašajo tudi na parceli 275/2 in 276/37. Celo ne glede na prej navedene učinke zaznambe spora se na podlagi sodbe I P 3263/2010 z dne 12. 10. 2011, ki je ugotovitvena in se nanaša na originarno pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona, tj. ZLNDL, B.B. šteje za lastnico parcel 275/2 in 276/13 že od uveljavitve navedenega zakona (po njeni smrti njena dedinja A.A.). Dejstvo, na katero se sklicuje tožnica, namreč da je vložila zahteve pri geodetskem organu 12. 7. 2010, ko naj bi pri predmetnih parcelah v zemljiški knjigi ne bila vpisana še nobena zaznamba, je pravno nepomembno. Dejstvo, da se lahko opredeli kot novo dejstvo v smislu 1. točke 260. člena ZUP, mora obstajati v času odločanja organa, v obravnavani zadevi 28. 6. 2011, in ne v času uvedbe postopka. Glede na povedano pa sodišče kot neutemeljene zavrača tudi tožbene navedbe, da sodba I P 3263/201 z dne 12. 10. 2011 in sklep o dedovanju III D 1147/2011 z dne 10. 12. 2012, ker sta bila izdana po tem, ko je bila odločba geodetskega organa v prejšnjem postopka že izdana (28. 6. 2011), ne moreta tvoriti novega dejstva kot razloga za obnovo postopka. Prav tako tožnica drugačne presoje sodišča ne more doseči ob sklicevanju na sklep I Cp 1499/99, kajti kot je sodišče že navedlo, v obravnavanem primeru predstavlja novo dejstvo tako dejstvo, ki je v času prejšnjega postopka že obstajalo.

ZUP v tretjem odstavku 268. člena veže dovolitev obnove postopka brez posebnega sklepa na obstoj okoliščin, glede na katere je očitno, da je potrebna obnova postopka ter obstaja verjetnost, da bo izdaja posebnega sklepa povzročila nepopravljive posledice za predlagatelja obnove ali za javni interes ter organu nalaga, da v obrazložitvi odločbe, ki jo izda v obnovljenem postopku, utemelji razloge za uvedbo obnove brez posebnega sklepa.

Prvostopenjski organ je v izpodbijani odločbi kot razlog za obnovo postopka brez posebnega sklepa navajal, da bi bilo v primeru izdaje posebnega sklepa tožnici omogočeno, ker bi v zemljiški knjigi še ostala vpisana kot lastnica parcel 275/12, 275/13 in 275/14 (prej parcele 275/1, 275/2, 276/13 in 276/37), nadaljnje neupravičeno razpolaganje z nepremičninami, za katere je s pravnomočno sodbo I P 3263/2010 z dne 12. 10. 2011 že ugotovljeno, da so deloma – stari parceli 275/2 in 276/13 - last B.B. oziroma na podlagi sklepa o dedovanju dedinje A.A. S tem pa bi se izjalovila uresničitev javnega interesa, kot ga glede obnove postopka po uradni dolžnosti (ob tem ko je poprej ugotovil, da so izpolnjeni zakonski pogoji za obnovo) v tem primeru navaja organ, in sicer da se izvrši pravnomočna sodba I P 3263/2010 z dne 12. 10. 2011 o ugotovitvi lastninske pravice z vknjižbo pridobitve te pravice v zemljiški knjigi oziroma da se zagotovi glede nepremičnin, ki se prevzemajo v zemljiško knjigo iz zemljiškega katastra, stanje vpisov, ki v zemljiški knjigi tako vknjižbo omogočajo. Ob tako razumljenih razlogih organa v izpodbijani odločbi, s katerimi je ta utemeljil uvedbo obnove postopka brez posebnega sklepa, je po presoji sodišča zahtevam po obrazložitvi take odločitve iz tretjega odstavka 268. člena ZUP zadoščeno. Tožbene navedbe, podane v smeri, da je obrazložitev odločitve o uvedbi obnove brez posebnega sklepa v pogledu izkazanosti obstoja nevarnosti oškodovanja javnega interesa nezadostna, sodišče zato kot neutemeljene zavrača. Ob tem še dodaja, da sicer sklep o obnovi postopka zadrži izvršitev odločbe, glede katere je obnova dovoljena (drugi odstavek 272. člena ZUP); vendar pa sta bila v obravnavanem primeru odločba in sklep z dne 28. 6. 2011 po dokončnosti izvršena, kot iz obrazložitve teh aktov tudi izhaja (in sicer v zemljiškem katastru, določeno relevantno stanje pa v skladu z zakonom prevzeto v zemljiško knjigo), zato sama izdaja sklepa na že izvršeno odločbo in sklep z dne 28. 6. 2011 ne bi imela vpliva. Tako da tudi ta dejanski razlog daje podlago za presojo, da je bila v obravnavanem primeru obnova postopka brez vodenja posebnega postopka za izdajo sklepa o obnovi – zaradi zavarovanja uresničitve namena obnove – potrebna.

Sodišče kot zakoniti pritrjuje tudi odločitvi organa v izpodbijani odločbi v delih, v zvezi s katerimi tožnica posebnih navedb v tožbi ni podala; v tem delu je sodišče opravilo uraden preizkus pravilnosti uporabe materialnega in procesnega prava ter kršitev, ki bi lahko vplivale na odločitev ter bile podlage za poseg v izpodbijano odločbo, ni ugotovilo (prvi odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1, arg. a contrario).

Ker sodišče odločitev organa v obsegu od 1. do 6. točke izreka izpodbijane določbe presoja kot pravilno in zakonito, kot neutemeljen zavrača tudi tožbeni ugovor, da je v 7. točki izreka nepravilno odločeno o njenem zahtevku za povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Po presoji sodišča je zahtevek sicer treba reševati po določbah ZUP ter ne ZEN, kajti obravnavani obnovljeni postopek je tekel po uradni dolžnosti ter ni bil uveden na zahtevo tožnice (tak je bil le postopek, ki se je končal z odločbo in sklepom z dne 28. 6. 2011). V obnovljenem postopku pa je sicer tožnica s pritožbo zoper odločbo z dne 3. 4. 2013 uspela, vendar pa se je postopek glede na izpodbijano dokončno prvostopenjsko odločbo, izdano v ponovnem postopku, ki ji je pritrdilo tudi sodišče, nato končal zanjo neugodno ter gredo stroški v njeno breme (drugi odstavek 113. člena ZUP).

Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

O stroških postopka pa je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče (med drugim) tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.