Jedro

Smisel odstopa terjatve v zavarovanje je v tem, da je dogovorjen zaradi zavarovanja terjatve. Ravno zato ima prevzemnik pravico, da izterja odstopljeno terjatev in iz nje poplača odstopnikov dolg. Posledica odstopa v zavarovanje je prehod terjatve iz premoženja odstopnika v premoženje prevzemnika kot upnika. Posledično (po odstopu terjatve v zavarovanje) je dolžnik zavezan samo novemu upniku. Pravna vez med dolžnikom in starim upnikom je pretrgana in se lahko vzpostavi samo s povratno cesijo. Da naj bi 3. člen Pogodbe o odstopu terjatev urejal prav pogoje in učinke povratne cesije (torej povratnega odstopa odstopljene terjatve) ali pa določal dogovorjeni razvezni pogoj v primeru neplačila, revidentka niti ne zatrjuje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Toženka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo 250.375,56 EUR, in sicer na podlagi Pogodbe o odstopu terjatev, po kateri je bila toženka dolžnica odstopljene terjatve.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila revizijo. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da „spremeni izpodbijano sodbo ter odloči o stroških“.

4. Revizija je bila vročena tožnici, ki v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), izhajajo naslednja pravno relevantna dejstva: - tožnica je z G. d. d., sklenila Pogodbo o kratkoročnem kreditu z dne 10. 9. 2010 (v nadaljevanju Pogodbo o kratkoročnem kreditu), s katero ji je tožnica kot kreditodajalka odobrila kredit v višini 250.375,56 EUR; - tožnica je z G. d. d. dne 10. 9. 2010 sklenila tudi Pogodbo o odstopu terjatev št. 28839/74 (v nadaljevanju Pogodbo o odstopu terjatev), s katero ji je G. d. d. odstopila terjatev v znesku 250.375,56 EUR, ki jo je imela zoper toženko na podlagi Pogodbe o gradnji občinske upravne stavbe z dne 25. 8. 2005; - drugi odstavek 3. člena Pogodbe o odstopu terjatev je določal, da „v primeru, da dolžnik ne poravna terjatev, ostanejo v veljavi terjatve prevzemnika (N. d. d.) do odstopnika (G. d. d.)“; - Pogodbo o odstopu terjatev je podpisala tudi toženka; - v Pogodbi o kratkoročnem kreditu je bil v II.1.6.2. členu kot „dodatno zavarovanje“ naveden „Odstop terjatev do Občine A. v skladu s Pogodbo o odstopu terjatev št. 28839/74. 7. Vrhovno sodišče opozarja, da revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Zato revizijsko sodišče ni obravnavalo tistih revizijskih navedb „o pravi pogodbeni volji in namenu strank“, ki preko zatrjevanega očitka zmotne uporabe materialnega prava izpodbijajo ugotovitve dejanskega stanja, saj je ugotavljanje prave pogodbene volje dejansko vprašanje. V tem kontekstu je zato neupoštevno revidentkino drugačno zatrjevanje o vsebini Pogodbe, o tem, da naj bi 3. člen Pogodbe o odstopu terjatev v povezavi z datumom zapadlosti plačila zaradi „zgolj dodatnega načina zavarovanja obveznosti“ določal prenehanje učinkovanja odstopa terjatev v smislu razveze odstopa v zavarovanje. Enako velja za revizijske navedbe o naknadnem ravnanju tožnice v zvezi s prijavo terjatve iz Pogodbe o kratkoročnem kreditu v stečajnem postopku zoper G. d. d., ker to, glede na dejanske ugotovitve sodišča prve in druge stopnje, na materialnopravno presojo o razlagi Pogodbe o odstopu terjatev ne more vplivati.

8. Neutemeljen je (smiselno) zatrjevani očitek o procesni kršitvi iz 8. točke drugega odstavka 370. člena ZPP, saj je pritožbeno sodišče jasno in vsebinsko logično utemeljilo, zakaj drugi odstavek 3. člena Pogodbe o odstopu terjatev ni določal učinka povratnega odstopa terjatve s pretekom izpolnitvenega roka. Prav tako je pojasnilo, da pritožbeno sklicevanje na učinke priznanja terjatve med odstopnikom in prevzemnikom v stečajnem postopku pri razlagi Pogodbe o odstopu terjatev ni pravno relevantno. Procesno pravilno je tudi opozorilo na prekluzijo trditev, vezanih na namen sklenitve Pogodbe o odstopu terjatev, ki naj bi bil zgolj v odpravi napak na zgradbi upravne stavbe toženke. Zato ne drži očitek, da naj se sodišče druge stopnje do bistvenih pritožbenih navedb ne bi ustrezno opredelilo.

9. Čeprav je sporni drugi odstavek 3. člena Pogodbe o odstopu terjatev v primeru toženkinega neplačila določal kot veljaven obstoj terjatev iz prvotnega zavezovalnega posla, sodišči prve in druge stopnje nista ugotovili, da je s tem prenehala obveznost revidentke (kot dolžnice) za plačilo odstopljene terjatve tožnici. Smisel odstopa terjatve v zavarovanje je namreč v tem, da je dogovorjen zaradi zavarovanja terjatve. Ravno zato ima prevzemnik pravico, da izterja odstopljeno terjatev in iz nje poplača odstopnikov dolg. Posledica odstopa v zavarovanje je prehod terjatve iz premoženja odstopnika v premoženje prevzemnika kot upnika. Posledično (po odstopu terjatve v zavarovanje) je dolžnik zavezan samo novemu upniku. Pravna vez med dolžnikom in starim upnikom je pretrgana in se lahko vzpostavi samo s povratno cesijo.(1) Da naj bi 3. člen Pogodbe o odstopu terjatev urejal prav pogoje in učinke povratne cesije (torej povratnega odstopa odstopljene terjatve) ali pa določal dogovorjeni razvezni pogoj v primeru neplačila, revidentka niti ne zatrjuje. Revidentka zatrjuje le, da njena obveznost plačila tožnici ne obstaja, kar pa glede na dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje ne drži. Posledično je v kontekstu razlage Pogodbe o odstopu terjatev v okoliščinah konkretne zadeve neutemeljen očitek o zmotni uporabi materialnega prava.

10. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani (371. člen ZPP), je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka).

11. Ker toženka z revizijo ni uspela, sama krije stroške revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP) (II. točka izreka).

Op. št. (1): Več o tem Juhart, M., Cesija: Pogodbeni odstop terjatve, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1996, str. 203 in nasl.