Jedro

Pri presoji, da razlogi, ki jih pritožnik navaja v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ne utemeljujejo opravičenega razloga za zamudo roka za vložitev tožbe po poteku predpisanega roka, je Upravno sodišče upoštevalo tako pritožnikovo gluhonemost kot tudi odklonitev zastopanja odvetnikov, ki se ne ukvarjajo z upravnim pravom, in tudi da je bila prošnja za brezplačno pravno pomoč zavrnjena. Vendar je presodilo, da ti razlogi ne spadajo v sfero razlogov, ki jih pritožnik ni mogel predvideti niti odkloniti, in da pri zagotavljanju potrebne pravne pomoči ni ravnal s potrebno skrbnostjo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje (I. točka izreka) in zavrglo tožnikovo tožbo zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije, št. 214-1673/2023/5 (123-02) z dne 16. 2. 2024 (II. točka izreka). Sklenilo je tudi, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je Upravno sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo zaradi vsebinske neutemeljenosti tožnikovih razlogov za zamudo pri vložitvi tožbe, poleg tega je ugotovilo, da je tudi rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje zamujen. Tožbo pa je zavrglo, ker je bila vložena po izteku 30 dnevnega zakonskega roka, saj je ugotovilo, da je tožnik izpodbijano odločbo prejel 29. 2. 2024, tožba pa je bila vložena 27. 6. 2024.

3.Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) zoper navedeni sklep vlaga pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Nasprotuje ugotovitvi sodišča, da je bil kontakt med tolmačko in njegovim pooblaščencem vzpostavljen 16. 5. 2024, ko je tolmačka kontaktirala z odvetnico A. A. Navaja, da se je pooblaščenec s tolmačko prvič srečal 20. 6. 2024 in takrat sprejel pooblastilo. Trdi, da je izpodbijani sklep nepravičen in krši njegove pravice iz 14. in 23. člena Ustave. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj ga razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje Upravnemu sodišču.

4.Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Kadar stranka predlaga vrnitev v prejšnje stanje, mora okoliščine za utemeljitev predloga verjetno izkazati ob vložitvi predloga (tretji odstavek 24. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). To pomeni, da mora že predlog vsebovati dejstva o okoliščinah, iz katerih bo mogoče sklepati, ali so vzroki opravičeni in dokaze za ta dejstva.¹ Opravičeni vzroki pa so lahko le takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi.²

7.Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je v upravnem sporu treba vložiti v objektivnem roku treh mesecev od dneva zamude (četrti odstavek 24. člena ZUS-1) in v subjektivnem roku osem dni od prenehanja vzroka za zamudo oziroma od dneva, ko je stranka izvedela za zamudo (drugi odstavek 24. člena ZUS-1).

8.Izpodbijani sklep Upravnega sodišča temelji na ugotovitvi, da pritožnik po vsebini ni izkazal opravičenih vzrokov za zamudo pri vložitvi tožbe (15. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), zaradi česar je predlog za vrnitev v prejšnje stanje neutemeljen, tožba pa prepozna. Poleg tega je sodišče ugotovilo, da je tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje prepozen, ker ni bil vložen v osmih dneh po prenehanju vzroka za zamudo (16. točka izpodbijanega sklepa). To pa pomeni, da je pritožba zoper tak sklep lahko uspešna le, če pritožnik uspešno izpodbije oba razloga za neuspešnost s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.

9.Pritožnik v pritožbi ne nasprotuje ugotovitvi Upravnega sodišča, da je izpodbijano odločbo prejel 29. 2. 2024 in da je bil z njeno vsebino in pravnim poukom nedvomno seznanjen 1. 3. 2024. Prav tako ni sporna ugotovitev, da sta bila predlog za vrnitev v prejšnje stanje in tožba vložena 27. 6. 2024. Izrecno navaja, da ne izpodbija ugotovitve Upravnega sodišča, da je s pomočjo tolmačke za znakovni jezik B. B. ugotovil vsebino odločitve v upravni zadevi. Nasprotuje le ugotovitvi, da je bil 16. 5. 2024 vzpostavljen kontakt med tolmačko in pritožnikovim pooblaščencem.

10.Pri presoji, da razlogi, ki jih pritožnik navaja v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ne utemeljujejo opravičenega razloga za zamudo roka za vložitev tožbe po poteku predpisanega roka, je Upravno sodišče upoštevalo tako pritožnikovo gluhonemost, kot tudi odklonitev zastopanja odvetnikov, ki se ne ukvarjajo z upravnim pravom in tudi to, da je bila prošnja za brezplačno pravno pomoč zavrnjena. Vendar je presodilo, da navedeni razlogi ne sodijo v sfero razlogov, ki jih pritožnik ni mogel predvideti niti odkloniti, in da pri zagotavljanju potrebne pravne pomoči ni ravnal s potrebno skrbnostjo, kar je vse pojasnilo v 15. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Tej presoji pritožnik konkretizirano ne ugovarja, zgolj trditev, da je bila tožba vložena pravočasno, ker je iz upravičenega razloga ni mogel vložiti, pa ne zadošča za utemeljitev očitka o zmotni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja.

11.Pritožnik namreč s pritožbenim nasprotovanjem ugotovitvi, kdaj je bil vzpostavljen kontakt med tolmačko in pritožnikovim pooblaščencem, izpodbija le dejansko stanje, ki je bilo podlaga za ugotovitev sodišča, da je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen prepozno (16. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). To pa, kot je bilo že prej pojasnjeno (ob vsebinski neutemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje) ne zadošča za uspeh s pritožbo. Zato ni pravno odločilno, kdaj je tolmačka komunicirala z odvetnico A. A., kdaj se je ta odvetnica odločila, da zadeve ne more sprejeti, kdaj je tolmački pojasnila, da obstaja možnost, da jo sprejme pritožnikov pooblaščenec (da imata tako odvetnica kot pritožnikov pooblaščenec, ki je njen oče, vsak svojo odvetniško pisarno) in kdaj se je pritožnikov pooblaščenec prvič srečal s pritožnikovo pooblaščenko ter sprejel pooblastilo. Morebiten uspeh s pritožbenimi navedbami glede pravočasnosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje namreč sam po sebi ne utemeljuje tudi, da je vzrok za zamudo za vložitev tožbe opravičljiv. Zgolj nestrinjanje z odločitvijo Upravnega sodišča pa samo po sebi tudi ne zadošča za utemeljitev zatrjevanih kršitev pravice do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave in pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave.

12.Zato in ker Upravno sodišče predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni zavrglo kot prepoznega, se Vrhovnemu sodišču tudi ni bilo treba opredeljevati do utemeljenosti pritožbenih ugovorov o zmotni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja glede pravočasnosti vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

13.Glede na navedeno in ker tudi niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1).

-------------------------------

1M. Dobravec Jalen in ostali, Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2019, str. 136.

2Prim. sklep VS RS I Up 856/2001 z dne 14. 11. 2001.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 24, 24/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.