Jedro

Po sedmem odstavku 5. člena ZPDZC-1 mora delodajalec, ki na črno zaposli osebo iz petega odstavka tega člena, v 15 dneh po tem, ko nadzorni organ ugotovi kršitev, poravnati vse obveznosti iz delovnega razmerja za obdobje celotne zaposlitve na črno najmanj v višini bruto minimalne plače za vsak mesec opravljenega dela. Pri razlagi te določbe je treba upoštevati razliko med obveznostmi, ki so v času, ko je bila ugotovljena kršitev, že zapadle in ki nedvomno morajo biti plačane v 15 dneh, in tistimi ki to še niso. Za nezapadle obveznosti bi upoštevanje 15 dnevnega roka pomenilo, da bi bilo delavki plačo in prispevke treba plačati pred zaključkom obračunskega obdobja, torej tudi prej kot ostalim (prijavljenim) zaposlenim in prej kot so znani vsi podatki za obračun. Tudi sicer pa zgoraj citirana določba govori o plačilu za vsak mesec opravljenega dela (in ne za morebitna krajša obdobja).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni, tako, da se: - v točki I odločitev o sankciji spremeni tako, da se pravni osebi A. d.o.o. za prekršek po prvi alineji prvega odstavka 23. člena ZPDZC-1 namesto globe izreče opomin.

- v točki II pa tako, da se postopek o prekršku po osmem odstavku 23. člena ZPDZC-1 tudi zoper pravno osebo A. d.o.o., ustavi.

II. Sicer se pritožba kot neutemeljena zavrne in v nespremenjenem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Novi Gorici delno ugodilo zahtevi storilcev za sodno varstvo zoper Odločbo o prekršku FURS št. DT 71011-3534/2020-11 z dne 26.1.2021, tako da je storilca - pravno osebo - spoznalo za odgovornega za prekršek po prvi alineji prvega odstavka 23. člena ZPDZC-1 in mu izreklo globo v znesku 1.000,00 EUR. Ustavilo je postopek zoper pravno osebo zaradi prekrška po šestem odstavku 23. člena ZPDZC1, glede prekrška pravne osebe po osmem odstavku 23. člena ZPDZC-1 pa je zahtevo za sodno varstvo zavrnilo. Glede postopka zoper odgovorno osebo je zahtevi za sodno varstvo ugodilo in postopek ustavilo.

2. Zoper sodbo se pravna oseba pritožuje po svojem zagovorniku. Glede prekrška po prvi alineji prvega odstavka 23. člena ZPDZC-1 vztraja, da je prekršek mogoče storiti samo aktivnim ravnanjem, to je s tem, da delodajalec omogoči (in ne dopusti) delo delavcu brez pogodbe o zaposlitvi, za čimer se skriva naklep delodajalca izogniti se plačilu davkov in prispevkov. Prekrška zato ni mogoče storiti iz malomarnosti. Objekt varstva je namreč preprečitev naklepnega izogibanja plačevanju davkov in prispevkov. Sodišče je pravilno ugotovilo, da pravna oseba ni kršiteljica predpisov s področja zaposlovanja in da je svojo obveznost izpolnila ob začetku inšpekcijskega postopka. Obveznost je imel ves čas namen izpolniti, vendar tega zaradi objektivnih okoliščin (nedelovanje portala FURS in odsotnosti za to pooblaščene delavke) ni mogel storiti. Škodljive okoliščine torej niso nastale. Kršitev je zato neznatne narave, gre zgolj za administrativno napako. Podani so pogoji za izrek opomina, glede česar sodišče ni podalo nobene obrazložitve. Tudi znižana globa je namreč nesorazmerna sankcija, saj ima za posledico dvoletno prepoved zaposlovanja tujcev po 1. točki prvega odstavka 42. člena ZZSDT.

Sodišče pravilno ugotavlja, da je delavka pričela z delom 1.9.2020, da je bil inšpekcijski pregled opravljen 14.9.2020 in da je inšpekcijski organ naložil plačilo obveznosti za september do 29.9.2020. Argumentacija, da naj bi bile določbe ZPDZC-1 specialnejše od določb ZDR-1, je nedoločna in napačna. Sedmi odstavek 5. člena ZPDZC-1 predpisuje, da mora delodajalec poravnati obveznosti za vsak mesec opravljenega dela, ko delavec ni bil prijavljen v zavarovanja in prispevki ne bi bili plačani. Ne razveljavlja pa določb ZDR-1 o nastanku in zapadlosti delodajalčevih obveznosti, kar pomeni, da ni spremenil obračunskih obdobij. Delodajalec ni dolžan izplačati plač in prispevkov za naprej. Rok 15 dni za odpravo kršitev se zato lahko nanaša samo na pretekla obračunska obdobja. Materialno pravo v zvezi s tem je bilo napačno uporabljeno.

3. Pritožba je delno utemeljena.

Glede prekrška po prvi alineji prvega odstavka 23. člen ZPDZC-1

4. Prekršek po prvi alineji prvega odstavka 23. člen ZPDZC-1 stori oseba, ki omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi, oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem ugotovilo naslednje odločilno dejansko stanje (na katero je pritožbeno sodišče glede na določbo drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških, v nadaljevanju ZP-1 vezano): ena delavka ob uvedbi inšpekcijskega nadzora 14.9.2020 ni bila prijavljena v socialna zavarovanja, čeprav je začela delati že 1.9.2020. Storilec se je pri tem skliceval, da je bila delavka, ki se s tem ukvarja, odsotna, da je zmotno menil, da ima čas 8 dni in da ob poskusu 11.9. sistem FURS ni deloval. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da noben od naštetih razlogov ni tak, da bi opravičeval neprijavo v roku in da so zakonski znaki prekrška podani. Navedbe v pritožbi, da dejanja ni mogoče storiti z opustitvijo, so nerazumljive, saj je bila pravna oseba tista, ki je delavko zaposlila1. Utemeljeno pa pritožnik opozarja, da so v zadevi podani razlogi za izrek opomina. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je storilec prijavo v zavarovanje izvedel še isti dan za nazaj, da v zvezi z istovrstnimi prekrški še ni bil kaznovan2 in da je storil kršitev z malomarnostjo kot obliko krivde. Škodljive posledice niso nastale. Glede na povedano se pritožbeno sodišče strinja s pritožnikom, da je globa nesorazmerna sankcija (še posebej ob upoštevanju posledic iz 42. člena ZZSDT) in je zato odločitev o sankciji spremenilo, tako da je namesto globe izreklo opomin (deveti odstavek 163. člena Zakona o prekrških, v nadaljevanju ZP-1). V preostalem delu (glede obstoja prekrška) pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

Glede prekrška po osmem odstavku 23. člena ZPDZC-1

5. Po sedmem odstavku 5. člena ZPDZC-1 mora delodajalec, ki na črno zaposli osebo iz petega odstavka tega člena, v 15 dneh po tem, ko nadzorni organ ugotovi kršitev, poravnati vse obveznosti iz delovnega razmerja za obdobje celotne zaposlitve na črno najmanj v višini bruto minimalne plače za vsak mesec opravljenega dela. Pri razlagi te določbe je treba upoštevati razliko med obveznostmi, ki so v času, ko je bila ugotovljena kršitev, že zapadle3 in ki nedvomno morajo biti plačane v 15 dneh, in tistimi ki to še niso. Za nezapadle obveznosti bi upoštevanje 15 dnevnega roka pomenilo, da bi bilo delavki plačo in prispevke treba plačati pred zaključkom obračunskega obdobja, torej tudi prej kot ostalim (prijavljenim) zaposlenim in prej kot so znani vsi podatki za obračun. Tudi sicer pa zgoraj citirana določba govori o plačilu za vsak mesec opravljenega dela (in ne za morebitna krajša obdobja). V postopku je bilo ugotovljeno, da je bila delavki plača in vsi prispevki in davki v zvezi s plačo za obdobje zaposlitve od 1.9. do 30.9.2022 izplačana 12.10.2020, torej skladno s splošnimi pravili ZDR-1. Namen določbe sedmega odstavka 5. člena ZPDZC-1 je v tem, da delodajalec takoj poravna zapadle obveznosti, ni pa bil namen posegati v splošna pravila na način, da bi bili na črno zaposleni delavci upravičeni do plačila v času ugotovitve kršitve nezapadlih plač prej kot ostali zaposleni. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi glede prekrška po osmem odstavku 23. člena ZPDZC-1 ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo, tako da je ustavilo tudi postopek zoper pravno osebo, ker očitano dejanje ni prekršek (1. točka 156. člena ZP-1 v zvezi z devetim odstavkom 163. člena ZP-1).

1 Ob povedanem o načinu izvršitve prekrška, je zaključek sodišča, da je bilo dejanje storjeno iz malomarnosti, v korist pritožniku. Pritožbeno sodišče zato v to odločitev ne more posegati. 2 Gre za družbo s preko 600 zaposlenimi. 3 Zakon govori o plačilu za "celotno obdobje zaposlitve".