Jedro

Tožnica se je v prošnji za dodelitev BPP sklicevala na izredno situacijo, v kateri se je znašla, s čimer je utemeljevala izredne finančne obveznosti, tožena stranka pa se v zvezi s temi okoliščinami ni opredelila ter navedenih okoliščin ni presojala v smislu določbe 22. člena ZBPP.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1210/2013 z dne 22. 5. 2013 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju organ za BPP) zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 5. 4. 2013 v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. I P 2760/2012, zaradi plačila. Tožena stranka je ugotovila, da znaša lastni dohodek tožnice v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje, to je od decembra 2012 do februarja 2013, v skupni višini 2.323,15 EUR, ki obsega neto plače prosilke. Tožnico je tožena stranka skladno s 23. členom ZBPP štela kot samsko osebo. Sin A.A. (roj. … 1984), ki ga je tožnica v prošnji navedla kot družinskega člana, se ne more upoštevati kot družinski član, glede na tretjo alinejo prvega odstavka 23. člena ZBPP, saj je star 29 let in ga tožnica v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja, ni več dolžna preživljati. Glede na navedeno tožena stranka ugotavlja, da znaša povprečni mesečni dohodek tožnice 774,38 EUR, kar presega višino 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Osnovni znesek minimalnega dohodka je določen v prvem odstavku 152. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) in trenutno znaša 261,56 EUR, 2-kratnik torej znaša 523,12 EUR. Dohodki v navedeni višini izključujejo pravico tožnice do BPP. Glede na to, da tožnica že z višino lastnega dohodka presega limit za odobritev BPP, se tožena stranka ni spuščala v presojo višine drugega premoženja tožnice in v presojo objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Glede na navedeno tožena stranka ugotavlja, da je tožničina prošnja za dodelitev BPP neutemeljena.

Tožnica je zoper navedeno odločitev vložila tožbo. V tožbi navaja, da iz izpodbijane odločbe izhaja, da ji je bila zavrnjena pravica do BPP iz razloga, ker tožena stranka ni upoštevala, da živi tožnica v skupnem gospodinjstvu s sinom, starim 29 let. Tožena stranka navaja, da tožnica ni več dolžna skrbeti zanj po samem zakonu, ker ta obveznost preneha s polnoletnostjo. Tožnica meni, da gre za pavšalno določbo zakona, saj je sin hud odvisnik od drog in se je letos vrnil ter ima še vsa zdravniška spričevala, da ni in nikoli ni bil sposoben za delo. Tožnica ga ves čas materialno in moralno podpira, sedaj pa bi želela doseči popolno rehabilitacijo po povratku iz komune in budno pazi nanj. Gre torej za poseben primer trenutno še nezaposljive osebe, ki je zanesljivo po zakonu izenačena z mladoletnikom. Tožnica še navaja, da ji je mož ostal dolžan ogromne vsote denarja, ki naj jih sedaj poravna tožnica, če naj obdrži stanovanje. S svojo skromno plačo je to popolnoma nemogoče, ker je izplačala že vse dolgove, za katere je vedela. Zaradi specifičnosti situacije je Višje sodišče v Ljubljani razpisalo mediacijo, ki se je tožnica brez pomoči ne more niti udeležiti. Tožnica zato prosi, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter odloči, da je tožnica upravičena do BPP.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

V zadevi je sporno ali je pravilna odločitev tožene stranke, s katero je zavrnjena tožničina prošnja za dodelitev BPP, iz razloga po drugem odstavku 13. člena ZBPP. Slednji določa, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (v nadaljnjem besedilu minimalni dohodek). Ob ugotovitvi, da tožničin lastni dohodek presega omenjeni minimalni dohodek, ter da tožnica že z višino lastnega dohodka presega limit za odobritev BPP, se tožena stranka ni spuščala v presojo višine drugega tožničinega premoženja in v presojo objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Pri ugotavljanju tožničinega lastnega dohodka je tožena stranka štela tožnico kot samsko osebo, saj je ugotovila, da je sin A.A., ki ga je tožnica v prošnji navedla kot družinskega člana, star 29 let in ga tožnica v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja, ni več dolžna preživljati.

Ob upoštevanju ugotovljenih mesečnih prejemkov tožnice, je tudi po presoji sodišča v predmetni zadevi tožena stranka pravilno zaključila, da tožnica ne izpolnjuje pogojev iz 13. člena ZBPP za dodelitev redne BPP. Vendar pa sodišče v obravnavani zadevi ugotavlja, da je tožnica v dopisu, ki ga je priložila k prošnji za dodelitev BPP (napisani na obrazcu), toženi stranki pojasnila izredne razmere, v katerih se je znašla (dolgovi njenega bivšega moža, ...), s katerimi je utemeljevala potrebnost dodelitve BPP, kar bi bilo mogoče razumeti, da uveljavlja izjemno odobritev BPP po 22. členu ZBPP. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe omenjenih okoliščin, ki jih je navedla tožnica, sploh ne omenja, niti se do njih ne opredeli. Sodišče prav tako ugotavlja, da tožena stranka pred odločitvijo tožnici ni zagotovila možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Tožnici ni zagotovila spoštovanje določbe 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in v postopku pred odločitvijo tožnice ni seznanila s pogoji za dodelitev izjemne BPP, opredeljene v določbi 22. člena ZBPP.

Iz prvega odstavka 22. člena ZBPP izhaja, da se ne glede na določbe tega zakona o finančnem položaju, BPP lahko dodeli tudi, če lastni dohodek družine ne presega dvakratnika zneska iz drugega odstavka 13. člena tega zakona in če njegovo premoženje in premoženje njegove družine ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, če je prošnja za odobritev BPP utemeljena z družinskimi razmerami prosilca, z zdravstvenim stanjem prosilca, z izrednimi finančnimi obveznostmi, ki jih bremenijo ali z drugimi razlogi, na katere niso mogli oziroma ne morejo vplivati in so se zaradi njih znašli v položaju materialne ogroženosti (izjemna odobritev BPP). Iz drugega odstavka 22. člena ZBPP nadalje izhaja kdaj se šteje, da je prošnja za izjemno odobritev BPP utemeljena z družinskimi razmerami, iz tretjega odstavka tega člena izhaja, kdaj se šteje, da je prošnja za izjemno odobritev BPP utemeljena iz zdravstvenih razlogov prosilca ter iz četrtega odstavka tega člena kdaj se šteje, da je zahteva za izjemno odobritev BPP utemeljena z izrednimi finančnimi obveznostmi. Peti odstavek 22. člena ZBPP pa tudi določa, da mora mnenje o dejstvih iz prejšnjih odstavkov tega člena na zahtevo pristojnega organa za BPP podati tudi pristojni center za socialno delo, če ima podatke o prosilcu in njegovi družini. Tožnica se je v prošnji za dodelitev BPP sklicevala na izredno situacijo, v kateri se je znašla, s čimer je utemeljevala izredne finančne obveznosti, tožena stranka pa se v zvezi s temi okoliščinami ni opredelila ter navedenih okoliščin tudi ni presojala v smislu določbe 22. člena ZBPP. Ker je treba izpodbijano odločbo odpraviti iz pojasnjenih razlogov, saj so kršena pravila postopka in dejansko stanje ni popolno ugotovljeno v posledici česar je lahko tudi nepravilno uporabljeno materialno pravo, sodišče ostalih tožbenih ugovorov ni presojalo.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo in na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.