Jedro

Če je razlastitveni namen že dosežen oziroma avtocesta že zgrajena, pa to ne pomeni, da ni več pogojev za razlastitev, saj gre za pridobitev pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice, lastništvo pa je treba urediti tudi za obstoječe javne ceste.

Za to, da ni določil roka iz 102. člena ZUreP-1 – rok, v katerem je razlastitveni upravičenec dolžan pričeti z gradnjo – je upravni organ navedel logičen razlog (da je avtocesta že zgrajena). Rok iz 102. člena ZUreP-1 razlaščencu varuje pravico do vrnitve nepremičnine, če namen, zaradi katerega je bila nepremičnina razlaščena, ni uresničen (111. člen ZUreP-1). Če je nesporno, da je bila avtocesta že zgrajena, pa v tej pravici tožnik ne more biti oškodovan.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Upravna enota Radovljica (v nadaljevanju upravni organ) je z izpodbijano odločbo odločila, da se v korist razlastitvene upravičenke Republike Slovenije zaradi graditve avtoceste na odseku Vrba-Črnivec (Peračica) razlastijo nepremičnine parc. št. 1383/8, pot v izmeri 11 m2 in parc. št. 101/2, travnik v izmeri 22 m2, obe vl. št. … k.o. … ter parc. št. 111/1, travnik v izmeri 35 m2, vl. št. ... k.o. …, ki so v lasti A.A. (1. točka izreka); da stavbna pravica na parc. št. 111/1 za A. d.o.o., skupni hipoteki na tej parceli v zneskih 1,250.000,00 EUR in 230.000,00 EUR v korist B. ter skupni hipoteki na parc. št. 1383/8 v zneskih 169.000,00 EUR in 117.000,00 EUR v korist C. ugasnejo (2. točka izreka); da se izbris zaznambe razlastitvenega postopka, izbris stvarne pravice ter bremen prost prenos lastninske pravice v korist Republike Slovenije zaznamuje v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti (3. točka izreka); da se glede višine odškodnine oziroma nadomestila v naravi za razlaščene nepremičnine ter ugasnitev stavbne pravice na prac. št. 111/1 stranke napoti na sodišče za odmero odškodnine (4. točka izreka); da razlastitvena upravičenka prevzame subsidiarno odgovornost za terjatve, zavarovane s hipotekama na parc. št. 111/1 (5. točka izreka); da pritožba ne zadrži prenosa lastninske pravice in pridobitve posesti za razlastitveno upravičenko (6. točka izreka), da gredo stroški pravnega zastopanja v znesku 935,74 EUR razlastitvenega zavezanca v breme razlastitvene upravičenke, ki jih je dolžna pooblaščencu razlastitvenega zavezanca nakazati v roku 15 dni po sporočilu podatkov o bančnem računu (7. točka izreka) in zavrnila zahtevek za povračilo stroškov za izdelavo izbrisnih pobotnic (8. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je razlastitvena upravičenka dne 5. 7. 2006 vložila zahtevo za razlastitev parc. št. 111/1, dne 10. 7. 2006 pa zahtevo za razlastitev parc. št. 111/2 in 1383/8. Zahtevama je priložila pooblastilo Vlade za zastopanje, zemljiškoknjižne izpiske, izvleček iz Državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Vrba-Črnivec (Peračica), razlastitveni elaborat, Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Vrba-Črnivec (Peračica), letna plana razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2005 in leto 2006, sklep in delno odločbo Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Kranj z dne 16. 12. 2005 o ureditvi mej in parcelaciji in obvestilo o izvedbi sprememb v evidenci zemljiškega katastra, ponudbo A.A. za odkup parc. št. 111/1 k.o. … z dne 10. 3. 2006 s poukom o pravicah v postopku določanja odškodnine, predlogom kupoprodajne pogodbe, cenilnim poročilom sodnega cenilca in izvedenca gradbene stroke ter cenilca kmetijskih zemljišč, ponudbo s preveritvijo cenitve z dne 29. 5. 2006, predlogom prodajne pogodbe in cenitvenim poročilom sodnega cenilca gradbene stroke, ponudbo s preveritvijo cenitve za odkup parc. št. 101/2 in 1383/8 z dne 10. 3. 2006 s poukom o pravicah v postopku določanja odškodnine, predlogom kupoprodajne pogodbe in cenilnim poročilom stalnega sodnega cenilca in izvedenca gradbene stroke ter cenilca kmetijskih zemljišč, ponudbo s preveritvijo cenitve z dne 29. 5. 2006, predlogom pogodbe in cenitvenim poročilom sodnega izvedenca in cenilca gradbene stroke. Razlastitvena upravičenka je predlagala izvedbo postopka po 104. členu Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1) ter ugasnitev stvarnih pravic na parc. št. 111/1 in bremen prost prenos lastninske pravice na navedeni parceli. O dovolitvi uvedbe postopka razlastitve je bilo za parc. št. 111/1 k.o. … odločeno z delno odločbo z dne 27. 7. 2006, ki je postala pravnomočna 30. 8. 2006, za parc. št. 101/2 in 1383/8 pa z delno odločba z dne 19. 7. 2006, ki je postala pravnomočna 5. 8. 2006. V navedenih odločbah je upravni organ ugotovil izkazanost javne koristi za potrebe razlastitve, pravočasnost vložitve zahteve in poskus pridobitve nepremičnin s sklenitvijo pogodbe. S sklepoma z dne z dne 21. 10. 2008 je upravni organ oba postopka združil. V teku postopka je razlastitveni zavezanec (v tem upravnem sporu tožnik) opozoril, da postopek za parc. št. 111/1 k.o. … poteka povsem neutemeljeno, ker je že pred uvedbo razlastitvenega postopka podpisal kupoprodajno pogodbo, za drugi dve parceli pa je tako pogodbo pripravljen skleniti. Razlastitvena upravičenka je navedla, da ne nasprotuje pogodbeni ureditvi razmerij in da bo v primeru sporazumne ureditve zahtevo za razlastitev umaknila. Kljub danemu roku strankam, da tako uredijo razmerje, upravni organ iz njunih dopisov z dne 24. 2. 2011 in 29. 3. 2011 ugotavlja, da med strankami ni prišlo do sporazuma, ker izbrisi stavbne pravice in hipotek v zemljiški knjigi niso izvršeni (to je preveril tudi upravni organ), niti razlastitveni upravičenki niso vročene originalne izbrisne pobotnice, s katerimi bi bilo mogoče v zemljiški knjigi doseči izbris hipotek. Stranki tudi nista uspeli doseči sporazuma o odškodnini oziroma nadomestilu v okviru razlastitvenega postopka. Glede pogodbe, na katero se je skliceval razlastitveni zavezanec, upravni organ ugotavlja, da jo je podpisal on in imetnik stavbne pravice, vendar pogodba ni podpisana s strani razlastitvene upravičenke, saj ji ni bila priložena originalna izbrisna pobotnica za hipoteko, kot je bilo določeno v pogodbi.

V zvezi s predlogom za nujni postopek razlastitve upravni organ ugotavlja, da je tak predlog razlastitvena upravičenka dodatno obrazložila in utemeljila. Razlastitev je bila zahtevana za namen gradnje gospodarske javne infrastrukture, ki terja hitro pridobitev nepremičnin. Razlastitvena upravičenka je pojasnila, da bi ob upoštevanju terminskega plana, ki ga je Vlada RS sprejela z Letnima planoma razvoja in obnavljanja avtocest za leti 2005 in 2006, bilo onemogočeno dokončanje del, za katera so zagotovljena finančna sredstva, v določenih rokih.

Glede na sprejete ugotovitve je upravni organ na podlagi 104. člena ZUreP-1 odločil o razlastitvi. V skladu s 108. členom tega zakona je odločil, da ugasnejo stvarne pravice na razlaščenih nepremičninah, ker je to nujno in sorazmerno z javno koristjo, ki se zasleduje z razlastitvijo, saj parcele ležijo v trasi avtocest, ki je na tem odseku že zgrajena. Odločitev o vpisih v zemljiški knjigi temelji na določbah Zakona o zemljiški knjigi. Za določitev odškodnine je stranki napotil na sodišče na podlagi drugega odstavka 104. člena in 108. člena ZUreP-1. Odločitev o prevzemu subsidiarne odgovornosti razlastitvene upravičenke za zavarovano terjatev je oprl na peti odstavek 108. člena ZUreP-1. Z izpodbijano odločbo pa ni določil roka za začetek gradnje, ker je bila avtocesta na odseku, kjer ležijo parcele, ki so predmet razlastitvenega postopka, že zgrajena. Odločitev o nesuspenzivnosti pritožbe temelji na prvem odstavku 104. člena ZUreP-1. Stroške razlastitvenega zavezanca je odmeril po Odvetniški tarifi in plačilo naložil razlastitveni upravičenki.

Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbo tožnika (in pritožbo razlastitvene upravičenke) zoper odločbo organa prve stopnje (1. točka izreka) in ugotovil, da stroški pritožbenega postopka niso bili zahtevani (2. točka izreka). Pritrjuje ugotovitvi, da je bila zahteva za razlastitev vložena po neuspelem poskusu, da razlastitvena upravičenka pridobi zemljišče s pogodbo. Iz listin v spisu namreč izhaja, da se razlastitveni zavezanec ni strinjal s predlagano kupnino. V spisu ni originala pogodbe, ki bi bila podpisana s strani obeh pogodbenih strank in tega tudi ni predložil (pri)tožnik. Pogodba, ki jo je predložil razlastitveni zavezanec, nima datuma sklenitve in tako ni mogoče ugotoviti, kdaj je bila dejansko podpisana. Sicer pa se je tudi za to parcelo postopek nadaljeval v smeri dogovarjanja o skupni ureditvi medsebojnih razmerij, do česar pa ni prišlo. Upravni organ ugotavlja, da je bilo v zvezi s to parcelo sporen obstoj stavbne pravice in dveh hipotek. Ker je dejstvo obstoja izbrisne pobotnice za parc. št. 111/1, ki naj bi jo izdala B., ostalo neizkazano, je zavrnil pritožbeno očitke, da se izbrisna pobotnica ni upoštevala. Zato meni, da se razlastitveni zavezanec neupravičeno sklicuje na zlorabo inštituta razlastitve. Iz razlogov, navedenih v prvostopenjski odločbi, se strinja z izvedbo postopka kot nujnega.

Tožnik vlaga tožbo, s katero izpodbija točke 1 do 6 izreka prvostopenjske odločbe in 2. točko izreka drugostopenjske odločbe, zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in kršitev določb postopka. Navaja, da je bil zlorabljen institut razlastitve in se je odločalo mimo njegovih pravic, saj je za parc. št. 111/1 k.o. … podpisal kupoprodajno pogodbo, glede ostalih dveh parcel pa je imel resen namen pogodbo skleniti. Podpisano pogodbo je poslal razlastitvenemu upravičencu in ga večkrat pozval na sklenitev pogodb. Poslal je tudi izbrisni pobotnici bank in tako izpolnil vse zahtevane pogoje. Navedbe, da izbrisnih pobotnic ni predložil, so v nasprotju z dokazi, ki so v spisu (dopis z dne 28. 3. 2011). Sam vpogled v zemljiško knjigo zaradi nekorektnosti razlastitvenega upravičenca ne bi smel imeti pomena. Razlastitveni upravičenec je tisti, ki je bil pasiven, medtem ko je on naredil vse, kar se je zahtevalo od njega in celo prvo kupoprodajno pogodbo poslal podpisano s strani imetnika stavbne pravice ter tako zagotovil vse pogoje za sklenitev pogodbe. Zato je odločitev v nasprotju z materialnim predpisom, saj razlastitveni upravičenec ni dokazal, da skladno z določbo 97. člena ZUreP-1 ni uspel pridobiti nepremičnin s sklenitvijo pogodbe. Tako manjka temeljna predpostavka za vodenje postopka. Razlastitveni upravičenec je z odločbo pridobil lastninsko pravico mimo vseh zakonskih pogojev. Gre za nezakonit poseg v tožnikovo ustavno zagotovljeno lastninsko pravico.

Tožnik ugovarja tudi izvedbi postopka kot nujnega postopka po 104. členu ZUreP-1. Navaja, da so bile nepremičnine zahtevane z namenom gradnje AC odseka Vrba – Črnivec (Peračica), ki je že nekaj let v obratovanju. Zato sama nujnost za prenos lastninske pravice ni izkazana in je bil postopek izpeljan v nasprotju z zakonodajo. Razlastitvena upravičenka je posest sama nase prenesla še preden je bil izpeljan razlastitveni postopek oziroma pred podpisom kakršnekoli pogodbe ali sporazuma o nadomestilu. Razlastitvena upravičenka ni izkazala nujnosti zadeve in nujnega postopka ni dodatno obrazložila. Dejansko stanje in že zgrajena avtocesta ne more biti podlaga za uvedbo nujnega postopka. Ker so vsa gradbena dela že izvršena, ni pogojev za izdajo odločbe oziroma za razlastitev.

Kot kršitev postopka tožnik uveljavlja pomanjkljiv izrek, ker ne določa rokov po 102. členom ZUreP-1, od teh pa so odvisne pravice po 111. in 112. členu ZUreP-1. Ker ta rok ni določen, so te pravice prizadete. Tožnik predlaga, da se tožbi ugodi ter se odločba prvostopenjskega organa odpravi in zadeva vrne v ponovno odločanje.

Toženka je v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlagala zavrnitev tožbe.

Stranka z interesom Republika Slovenija v odgovoru na tožbo zanika očitano pasivnost na njeni strani pri sklepanju kupoprodajne pogodbe. Navaja, da ne gre samo za sklenitev kupoprodajne pogodbe ter plačilo ustrezne odškodnine, temveč je jedro spora v hipotekah in stavbni pravici, s katerimi so obremenjena zemljišča. Zemljišča, ki so potrebna za gradnjo avtoceste, naj se prenesejo v last Republike Slovenije brez bremen in stvarnih pravic. Zato je pozvala tožnico, da predloži listine, s katerimi bo bremena mogoče izbrisati. Prejela je le fotokopije računov, ki so jih za izdelavo izbrisnih pobotnic izdale banke in fotokopije izbrisnih pobotnic, kar pa za predložitev zemljiškoknjižnemu sodišču skupaj s predlogom za izbris bremen ni dovolj. Ne drži, da je tožnica poslala izbrisne pobotnice bank B. in C. V vmesnem času bi tožnica lahko sama vložila ustrezen predlog na izbris navedenih bremen pri pristojnem sodišču, česar pa ni storila. Prav tako bi lahko v skladu z določbami Stvarnopravnega zakona uredila prenehanje pogodbe o stavbni pravici na parc. št. 111/1, pa tudi tega ni storila. Torej sama ni storila ničesar, da bi pripomogla k podpisu kupoprodajne pogodbe o bremen prostem prenosu lastninske pravice. V zvezi z ugovorom o nujnem postopku pa razlastitvena upravičenka navaja, da se je postopek začel leta 2006, to je veliko pred predajo omenjenega odseka v promet in so bili izpolnjeni pogoji za začetek razlastitvenega postopka. Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožnik v odgovoru na odgovor stranke z interesom vztraja pri svojih tožbenih navedbah.

Stranke z interesom B., C. in A. d.o.o., na tožbo niso odgovorile.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča tožnik v tem upravnem sporu ne more biti uspešen z ugovorom, da manjka temeljna predpostavka za vodenje razlastitvenega postopka, ker je že podpisal pogodbo za parc. št. 111/1 k.o. …. Po določbi 97. člena ZUreP-1, ki naj bi bila kršena, sme razlastitveni upravičenec vložiti predlog za razlastitev, če v roku 30 dni po vročitvi ponudbe za odkup lastniku nepremičnine ni uspel pridobiti nepremičnine s sklenitvijo pogodbe. Poskus sklenitve pogodbe je torej pogoj, da razlastitveni upravičenec lahko vloži predlog za razlastitev. Upravni organ izpolnjevanje tega pogoja preverja v prvi fazi postopka za razlastitev, ko odloča, ali bo ta postopek uveden. V obravnavanem primeru je upravni organ v odločbi št. 351-258/2006-4 z dne 27. 7. 2006 ugotovil, da je ta pogoj izpolnjen, saj med razlastitvenim zavezancem in razlastitveno upravičenko ni bil dosežen sporazum o odkupu oziroma nadomestilu za nepremičnino parc. št. 111/1. Navedena odločba, ki je v predloženem spisu, je opremljena s potrdilom o pravnomočnosti (z dnem 30. 8. 2006). Da bi jo izpodbijal oziroma da je v zvezi z njeno veljavnostjo še v teku kakšen postopek, tožnik v tožbi ne navaja.

Tožnik ne trdi, da bi v teku postopka, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba o razlastitvi, prišlo do sporazumnega prenosa lastninske pravice na parc. št. 111/1 (za parc. št. 101/2 in 1383/8 tudi po njegovih navedbah pogodba (še) ni bila sklenjena) oziroma do sporazuma o odškodnini oziroma nadomestilu v smislu drugega odstavka 104. člena ZUreP-1. V podatkih predloženega upravnega spisa imajo podlago navedbe upravnega organa, da naj bi še teku druge faze postopka tekla prizadevanja za dogovor o sporazumni ureditvi razmerij, in to tudi glede parc. št. 111/1 (razlastitvena upravičenka je na obravnavi dne 9. 12. 2010 izjavila, da bo zahtevo za razlastitev umaknila, če bodo pogodbe podpisane in tudi v drugih izjavah ni priznavala, da bi bila pogodba za katero parcelo sklenjena). Da bi se lahko kot veljaven prenos lastninske pravice na parc. št. 111/1 štela pogodba, za katero tožnik navaja, da jo je 29. 6. 2006 podpisal in poslal pooblaščenki razlastitvene upravičenke, pa je prepričljivo zavrnil že upravni organ; fotokopija te pogodbe, ki je v upravnem spisu, ni podpisana s strani kupca in ji niso bile priložene izbrisne pobotnice. Ker je bila bistvena sestavina pogodbe bremen prosti prenos (to izhaja iz določila I točke pogodbe, da se prodajalec zavezuje, da bo pridobil odpisno pobotnico za bremen prosti prenos parc. št. 111/1 v površini 35 m2 in jo v originalu dostavil kupcu sočasno s podpisano pogodbo, in iz izjav razlastitvene upravičenke, podanih v postopku), brez soglasja volj obeh strank o njih take pogodbe ni bilo mogoče skleniti (15. člen Obligacijskega zakonika). Zato zgolj s tem, da naj bi pogodbo podpisal tožnik in imetnik stavbne pravice (ob tem da tožnik izbrisnih pobotnic ni predložil, da bi tako omogočil bremen prosti prenos, in pogodbe ni podpisala razlastitvena upravičenka), tudi po mnenju sodišča ni mogoče šteti, da je prišlo do soglasja strank o bistvenih sestavinah in je bila pogodba sklenjena. Tožbene trditve, da je tožnik izbrisne pobotnice poslal razlastitveni upravičenki (ob podpisu pogodbe, kot je to v njej zahtevano), pa so protispisne. Že v spremnem dopisu z dne 29. 6. 2006, s katerim naj bi tožnik vrnil podpisano pogodbo, je navedel, da je dokumentacijo predal B., da bo uredila vse potrebno za izbris hipotek in tudi v dopisu z dne 28. 3. 2011 je navedel, da pošilja delno izbrisno pobotnico za parc. št. 111/1 (in parc. št. 342/1 in 373), ter da bo originale izbrisnih dovoljenj izročil v nadaljevanju (v odgovoru na tožbo razlastitvena upravičenka odgovarja, da ne drži navedba, da so ji bile poslane izbrisne pobotnice oziroma da je prejela le njihove fotokopije, kar pa ni dovolj za zemljiškoknjižni izbris hipotek). Glede na navedena dejstva sodne presoje ne vzdrži tožbeni ugovor, da je upravni organ zmotno ugotovil dejansko stanje (ni upošteval, da je bila sklenjena pogodba za parc. št. 111/1), pravilen pa je tudi njegov materialnopravni zaključek, da so izpolnjene zakonske zahteve za razlastitev. V izpodbijani odločbi sodišče ne vidi zlorabe instituta razlastitve.

Sodišče pritrjuje tudi oceni upravnega organa, da je razlastitvena upravičenka izkazala utemeljene razloge za vodenje postopka kot nujnega. Te je navedla, kot zahteva 104. člen ZUreP-1, v zahtevi za razlastitev, vloženi leta 2006 glede na takrat relevantna dejstva, ki so tudi po mnenju sodišča terjala hitro pridobitev nepremičnin. Upravni organ se pri presoji potrebe za hitri postopek ni oprl na sedanje stanje, ki po mnenju tožnika ne more biti podlaga za uvedbo nujnega postopka. Če je razlastitveni namen že dosežen oziroma avtocesta že zgrajena, pa to ne pomeni, da ni več pogojev za razlastitev, kot navaja tožnik v tožbi, saj gre za pridobitev pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice, lastništvo pa je treba urediti tudi za obstoječe javne ceste. Poleg tega je postopek določanja odškodnine predviden kot nadaljevanje razlastitvenega postopka (drugi odstavek 104. člena ZUreP-1).

Za to, da ni določil roka iz 102. člena ZUreP-1 – rok, v katerem je razlastitveni upravičenec dolžan pričeti z gradnjo – je upravni organ navedel logičen razlog (da je avtocesta že zgrajena). Rok iz 102. člena ZUreP-1 razlaščencu varuje pravico do vrnitve nepremičnine, če namen, zaradi katerega je bila nepremičnina razlaščena, ni uresničen (111. člen ZUreP-1). Če je nesporno, da je bila avtocesta že zgrajena, pa v tej pravici tožnik ne more biti oškodovan.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker tožnik s pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo ni uspel, ni bil upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka, zato s tožbo tudi ne more doseči ugodnejše odločitve o stroških pritožbenega postopka.

Ker je sodišče tožbo zavrnilo, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).