Jedro

Tožnik je s tožbenim zahtevkom, ob odpravi nepravilnih in zakonitih zavrnilnih odločb toženca o pravici do nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo, priznanje nadomestila, izrecno uveljavljal od 1. 6. 2016 dalje. Ker mu je sodišče prve stopnje pravico do nadomestila za invalidnost, ki mu jo je ob pravilni uporabi materialnega prava edino mogoče priznati, priznalo že od 1. 1. 2013 dalje, mu je prisodilo več, kot je uveljavljal, saj mu je nadomestilo priznalo za daljše obdobje od vtoževanega. S tem je prekoračilo tožbeni zahtevek.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. točki izreka razveljavi v delu, ki se nanaša na priznanje pravice do nadomestila za invalidnost za obdobje od 1. 1. 2013 do 31. 5. 2016. II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem izpodbijanem delu (III. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Stroški odgovora na pritožbo bremenijo proračunska sredstva sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 9. 9. 2016 in št. ... z dne 26. 4. 2016 (I. točka izreka). Tožniku je priznalo pravico do nadomestila za invalidnost od 1. 1. 2013 dalje (II. točka izreka). Odločitev o višini in odmeri te invalidske dajatve je naložilo tožencu (III. točka izreka). Toženca je še zavezalo, da za tožnika na račun sodišča prve stopnje povrne 193,13 EUR stroškov postopka (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo v delu glede priznanja nadomestila za invalidnost že od 1. 1. 2013 dalje in odreditve izdaje odmerne odločbe, se pritožuje toženec zaradi kršitve postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje je prekoračilo tožbeni zahtevek. Tožnik je ob pojasnilu, da je do 31. 5. 2016 prejemal nadomestilo med brezposelnostjo, nadomestilo izrecno vtoževal šele od 1. 6. 2016 dalje. Ni odločeno v mejah tožbenega zahtevek, temveč je tožniku sodišče prve stopnje priznalo več oziroma drugače, kot je uveljavljal, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka. Podredno opozarja, da tožnik po ZPIZ-2 v času uživanja nadomestila med brezposelnostjo ne more uživati še nadomestila za invalidnost. Sodišče prve stopnje bi mu moralo odrediti tudi odločitev o izplačevanju, ne le odmeri in višini nadomestila za invalidnost. 3. V odgovoru na pritožbo tožnik prereka pritožbene navedbe in predlaga potrditev izpodbijane sodbe. Do prekoračitve zahtevka ni prišlo, sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo. Priglaša stroške.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Glede na pritožbene navedbe, iz katerih izhaja, da se toženec pritožuje le zoper datum priznanja pravice do nadomestila za invalidnost, torej zoper del II. točke izreka, in zoper III. točko izreka glede odreditve izdaje odmerne odločbe, je pritožbeno sodišče zadevo preizkusilo v izpodbijanem delu in v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1. Ugotovilo je, da je z II. točko izreka sodbe tožbeni zahtevek dejansko prekoračen, odreditev izdaje odmerne odločbe s III. točko izreka pa je ustrezna.

6. Po 2. členu ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)2 in sodni praksi3 je v socialnem sporu sodišče vezano na meje postavljenega zahtevka. Zakonitost izpodbijanih posamičnih upravnih aktov lahko preverja le v mejah postavljenega zahtevka. Kadar sodišče tožniku prisodi nekaj drugega ali več, kot je zahteval, gre za prekoračitev tožbenega zahtevka. Po sodni praksi pomeni absolutno bistveno kršitev procesnih pravil, vendar pritožbeno sodišče nanjo ne pazi po uradni dolžnosti, temveč samo na zahtevo stranke (3. odstavek 350. člena ZPP). Če ugotovi, da je bil s sodbo prve stopnje prekoračen tožbeni zahtevek, sodišče druge stopnje po 357. členu ZPP glede na naravo prekoračitve tožbenega zahtevka s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in mu po potrebi vrne zadevo v ponovno sojenje. Odločitev preko zahtevka, torej ultra petitum je mogoče sanirati le z razveljavitvijo sodbe v delu, v katerem je odločeno preko zahtevka.

7. Tožnik je s postavljenim tožbenim zahtevkom4 ob odpravi nepravilnih in zakonitih zavrnilnih odločb toženca o pravici do nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo, priznanje nadomestila izrecno uveljavljal od 1. 6. 2016 dalje. Ker mu je sodišče prve stopnje pravico do nadomestila za invalidnost, ki mu jo je ob pravilni uporabi materialnega prava edino mogoče priznati, priznalo že od 1. 1. 2013 dalje, mu je prisodilo več, kot je uveljavljal, saj mu je nadomestilo priznalo za daljše obdobje od vtoževanega. Pritožnik torej utemeljeno uveljavlja, da je v obravnavnem primeru prišlo do prekoračitve tožbenega zahtevka.

8. Čeprav sodišče prve stopnje ob priznanju pravice do nadomestila za invalidnost tožencu s III. točko izreka na podlagi 2. alineje 1. odstavka 82. člena ZDSS-1 eksplicitno ni naložilo, da z odmerno odločbo odloči tudi o izplačevanju obravnavanega nadomestila, bo moral toženec ob njegovi odmeri na podlagi 85. člena Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)5 in upoštevaje, da je tožniku delovno razmerje prenehalo iz poslovnih razlogov, odločiti tudi o njegovem izplačevanju. Odreditev izdaje odmerne odločbe ne pomeni le odločitve o višini, temveč tudi izplačevanju denarne dajatve. Pritožbene navedbe v tej smeri zato niso utemeljene.

9. Glede na vse predhodno navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in že zaradi podane absolutne bistvene kršitve določb postopka, ne da bi se opredeljevalo do podredno uveljavljenega zmotno uporabljenega materialnega prava,6 izpodbijani del II. točke izreka na podlagi 357. člena ZPP razveljavilo v delu, ki se nanaša na priznanje pravice do nadomestila za invalidnost za obdobje od 1. 1. 2013 do 31. 5. 2016. Tožniku se torej pravica do nadomestila za invalidnost skladno s postavljenim tožbenim zahtvekom prizna od 1. 6. 2016 dalje. V preostalem je pritožbo po 353. členu ZPP zavrnilo in v nerazveljavljenem izpodbijanem delu (III. točka izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

10. Hkrati je bilo ob toženčevem uspehu s pritožbo potrebno skleniti, da stroški odgovora na pritožbo bremenijo proračunska sredstva prvostopenjskega sodišča (165. člen v zvezi s 3. odstavkom 154. člena ZPP). Tožnico namreč v pritožbenem postopku zastopa odvetnica, dodeljena z odločbo o brezplačni pravni pomoči.7 Tudi sicer odgovor na pritožbo ni prispevel k pritožbeni rešitvi zadeve (1. odstavek 155. člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 73/2003 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 3 Na primer VIII Ips 181/2016. 4 Tožba na listovni številki 1 - 6 sodnega spisa. 5 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 6 1. odstavek 360. člena ZPP. 7 Odločba BPP 433/2017 z dne 13. 9. 2017.