Jedro

Ni mogoče pritrditi, da določbe ZDru-1 zahtevajo, da zastopnika društva izvoli zbor članov. Društvo samo način postavitve zastopnika določi v - na zboru članov društva sprejetem - temeljnem aktu društva.

Le član društva je nosilec pravic in obveznosti, ki jih prinaša članstvo v društvu. Le na osebo, ki je nosilec pravic in obveznosti člana društva, je lahko s strani drugih članov društva prenesena njihova pravica in dolžnost upravljanja društva. Povezanost pridobitne dejavnosti z namenom in cilji društva kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti izhajati iz temeljnega akta.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ zavrnil zahtevo za registracijo društva A. – okoljsko in navarovarstveno koroško društvo s sedežem in naslovom ..., ki ga zastopa zakonita zastopnica – predsednica A.A. Iz obrazložitve izhaja, da je prvostopni organ po prejemu vloge za vpis registracije zgoraj navedenega društva tožečo stranko večkrat pozval na dopolnitev vloge. Ta svoje vloge ni dopolnila, je pa na poziv upravnega organa vedno odgovorila in navedla razloge, zakaj meni, da dopolnitev ni potrebna. Upravni organ je zaključil, da je Statut tožeče stranke v 3., 8., 9., 11., 12., 13. in 14. členu v neskladju z Zakonom o društvih (v nadaljevanju ZDru-1). V Statutu je namreč določeno, da upravni odbor, ki šteje tri člane, imenuje oba zakonita zastopnika društva, kar pomeni, da člani ne bi mogli uveljavljati svojih pravic, da volijo in so izvoljeni v organe in da sodelujejo pri upravljanju društva. Imenovanje zastopnika društva je ena izmed najpomembnejših funkcij v društvu in je zato posledično imenovanje in razrešitev zakonitih zastopnikov naloga zbora članov društva.

2. Nadalje prvostopni organ ugotavlja, da iz določb ZDru-1 izhaja, da so lahko organi društva sestavljeni izključno iz članov društva. V nasprotnem primeru bi bili člani društva v neenakopravnem položaju glede na nečlane, saj so člani s pristopno izjavo izrazili voljo postati član društva in se zavezali delovati po Statutu društva, kot to določa 4. člen Statuta. Glede na to je Statut v delu, ko določa, da se lahko za člana nadzornega odbora in častnega razsodišča izvoli tudi zunanji strokovnjak, ki ni član društva, v nasprotju z določbami ZDru-1. 3. Statut tožeče stranke pa tudi glede opredelitve pridobitne dejavnosti društva ni v skladu z določbami ZDru-1. Organ je tožečo stranko pozval, da ob navedbi pridobitnih dejavnosti v Statutu navede, katera od teh dejavnosti se bo opravljala, in kako je ta pridobitna dejavnost povezana z nepridobitnimi dejavnostmi ter namenom in cilji društva. Tožeča stranka je posredovala opis dejavnosti, ki jih bo opravljala, ni pa v Statutu konkretno in določno navedla, katere od teh dejavnosti znotraj navedenih dejavnosti po standardni kvalifikaciji dejavnosti bo opravljala. Glede na to je prvostopni organ vlogo tožeče stranke za registracijo društva zavrnil. 4. Tožeča stranka se je zoper to odločbo pritožila, Ministrstvo za notranje zadeve pa je kot drugostopni organ njeno pritožbo zavrnilo. Drugostopni organ v celoti pritrjuje prvostopni odločitvi in dodaja, da se strinja z ugotovitvijo prvostopnega organa, da mora biti zastopnik društva izvoljen na zboru članov kot najvišjem organu društva.

5. Drugostopni organ pritrjuje prvostopni odločitvi tudi glede ugotovitve, da so lahko člani organov društva le osebe, ki so člani društva. Društvo je namreč članska organizacija, katero lahko upravljajo člani, ki so sprejeli pravila delovanja in se morajo po pravilih tudi ravnati. Ne strinja se s tožečo stranko, da se člani društva lahko odločijo, da bodo del upravljanja društva zavestno in po lastni odločitvi prenesli na koga drugega, ki ni član društva. Zgolj člani društva so namreč zavezani, da spoštujejo pravila delovanja in temeljni akt društva, medtem ko drugih oseb, ki niso člani društva, ta pravila ne zavezujejo.

6. Glede opravljanja pridobitne dejavnosti društva drugostopni organ pojasnjuje, da je standardna klasifikacija dejavnosti prvenstveno namenjena gospodarskim družbam, ki lahko pridobitne dejavnosti opravljajo neomejeno, društvo pa lahko opravlja zgolj tiste pridobitne naloge, ki jih ima opredeljene v temeljnem aktu in ki so povezane z namenom in cilji in le kot dopolnilno dejavnost nepridobitni dejavnosti društva zgolj v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev, oziroma za opravljanje nepridobitnih dejavnosti. Zato je zgolj navedba pridobitne dejavnosti društva po šifrantu SKD pogosto preširoka. Glede na to je prvostopni organ pravilno zahteval, naj društvo pridobitne dejavnosti, ki bi jih opravljalo z namenom dobička in s katerimi bil konkuriral na trgu z drugimi pravnimi osebami, v temeljnem aktu konkretneje obrazloži in pojasni njihovo povezavo z osnovnimi nameni in cilji društva ter povezavo, na kakšen način se navedene pridobitne dejavnosti izvajajo kot dopolnilna dejavnost pridobitni dejavnosti.

7. Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu zaradi bistvenih kršitev postopka, zmotne uporabe materialnega prava in posledično zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ne strinja se z ugotovitvijo upravnih organov, da je Statut v nasprotju z ZDru-1, ker določa da zakonitega zastopnika imenuje (voli) oziroma razrešuje upravni odbor. Navaja da ZDru-1 ne vsebuje posebnih meril, kdaj je določena odločitev za društvo najpomembnejša in terja odločitev zbora članov po prvem odstavku 13. člena ZDru-1. Glede na to si lahko društvo samo določi način izvolitve predsednika oziroma zastopnika društva, saj si društvo samostojno in svobodno brez državnega vmešavanja oziroma zakonske prisile ureja svoja notranja razmerja. Glede na to lahko društvo s svojim temeljnim aktom, statutom, odloči, da zastopnika društva voli upravni odbor. Takšna ureditev ne posega v člansko naravo društva, saj je vsak član društva lahko izvoljen v upravni odbor.

8. Glede zaključka upravnih organov, da je Statut nezakonit, ker določa, da je lahko za člana nadzornega odbora in častnega razsodišča izvoljen tudi zunanji strokovnjak, tožeča stranka meni, da v določbah ZDru-1 ni ovire za takšno ureditev. Meni, da to ne posega v enakopravnost med člani društva, razen tega pa tudi ni v nasprotju z 12. členom ZDru-1, saj ta članom društva omogoča, da sodelujejo pri upravljanju društva neposredno ali posredno, kar pomeni, da se lahko odločijo tudi za to, da to izvršujejo preko zunanjega strokovnjaka. Glede tega, kdo lahko ali sme sestavljati organe društva, 13. člen ZDru-1 ne določa ničesar, zato si lahko društvo s statutom samo določi način upravljanja.

9. Glede opravljanja pridobitne dejavnosti društva tožeča stranka navaja, da 25. člen ZDru-1 določa zgolj, da mora biti pridobitna dejavnost društva določena v Statutu in pri tem ne določa ničesar dodatnega glede obveznih navedb, kaj neka dejavnost pomeni ali kaj bo društvo znotraj neke dejavnosti izvajalo. Člen 9 ZDru-1 zahteva, da se pridobitna dejavnost določi v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti in temu je tožeča stranka sledila ter svoje dejavnosti določila v skladu s to klasifikacijo. ZDru-1 ne določa, da bi statut društva moral vsebovati kakršnakoli dodatna pojasnila, katere od že izbranih pridobitnih dejavnosti bo društvo opravljalo. Sicer pa je tožeča stranka prvostopnemu organu v svoji dopolnitvi izpolnjevanje teh pogojev precej obsežno pojasnila. Predlaga da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in odobri zahtevo tožeče stranke za registracijo društva ter izvede vpis društva v register društev. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

10. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavezama za njeno zavrnitev iz razlogov, ki so navedeni v drugostopni odločbi, in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

11. Sodišče je s sklepom št. II U 23/2018-8 z dne 28. 1. 2021 v skladu s 3. alineo drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo, da bo, ker gre za enostavno dejansko in pravno stanje, v zadevi odločilo po sodniku posamezniku. Predmet presoje v tej zadevi je odločitev, ali so izpolnjeni pogoji za registracijo društva, kar pomeni, da gre tako po dejanski kot pravni plati za enostavno zadevo. Glede na to je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

12. V predmetni zadevi je bila glavna obravnava opravljena 23. 3. 2021, stranke pa so tudi na naroku vztrajale pri svojih, zgoraj povzetih, navedbah.

13. Tožba ni utemeljena.

14. Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločitev, da se vloga tožeče stranke za registracijo društva zavrne, ker njen temeljni akt - Statut društva - ni v skladu z določbami ZDru-1 glede izvolitve zastopnika društva, glede sestave nadzornega odbora in častnega razsodišča ter glede opredelitve pridobitne dejavnosti v Statutu.

15. Za registracijo društev je pristojna upravna enota, na območju katere je sedež društva, o pritožbah zoper odločbe pristojnega organa pa odloča ministrstvo pristojno za notranje zadeve (17. člen ZDru-1). Če pristojni organ ugotovi, da vloga ni popolna oziroma da temeljni akt ni v skladu z določbami tega zakona, društvo na to opozori in mu določi rok, v katerem mora zahtevo dopolniti oziroma uskladiti temeljni akt (drugi odstavek 19. člena ZDru-1). Če društvo v roku iz prejšnjega odstavka vloge ne dopolni, se šteje, da je zahteva za registracijo umaknjena (tretji odstavek tega člena).

16. V predmetni zadevi upravni organ vloge tožeče stranke za registracijo društva, kljub temu, da ta ni bila dopolnjena v skladu s pozivom, ni štel za umaknjene, ampak je le-to zavrnil. Čeprav ZDru-1 v primeru nepopolne vloge za registracijo društva oziroma neodprave te pomanjkljivosti v tretjem odstavku 19. člena ZDru-1 predvideva drugačno rešitev, sodišče sprejete odločitve ne šteje za napačno, saj ima podlago v določbah 213. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki določajo, da se z odločbo odloči o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank. V predmetni zadevi je bilo z zavrnilno odločbo odločeno o zahtevi tožeče stranke za registracijo društva.

17. Društvo je samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanoviteljice oziroma ustanovitelji ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov. Društvo si samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja, odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo članice oziroma člani društva. Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička. Presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane. Delovanje društva je javno (1. člen ZDru-1).

18. Združevanje v društva je prostovoljno. Vsakdo lahko postane član društva in v društvu deluje pod pogoji, ki jih društvo določi v temeljnem aktu. Delovanje v društvu temelji na enakopravnosti članstva (2. člen ZDru-1). Društvo mora imeti temeljni akt, ki mora biti v skladu z ZDru-1 in s pravnim redom Republike Slovenije (4. člen ZDru-1).

19. Društvo zastopa oseba, določena s temeljnim aktom. Zastopnik društva je lahko le poslovno sposobna fizična oseba. Društvo ima lahko dva zastopnika, če tako določa temeljni akt društva. Društvo v temeljnem aktu določi tudi način zastopanja (skupno ali samostojno) in meje pooblastil za zastopanje. Če temeljni akt ne določa drugače, za zakonito poslovanje društva odgovarjata društvo in zastopnik društva (prvi odstavek 6. člena ZDru-1).

20. Temeljni akt društva mora določati: ime in sedež društva; namen in cilje delovanja društva; dejavnost oziroma naloge društva; pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja članstva; pravice in obveznosti članov; način upravljanja društva; zastopanje društva; financiranje društva in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in materialnim poslovanjem društva; način zagotavljanja javnosti dela društva; način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta ter način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru (prvi odstavek 9. člen ZDru-1).

21. Člani društva ter pooblaščene osebe pravnih oseb, članic društva, sodelujejo pri upravljanju društva neposredno ali posredno po predstavnikih, izvoljenih organih oziroma zastopniku društva na način, določen s temeljnim aktom (prvi odstavek 12. člena ZDru-1).

22. Temeljni akt in njegove spremembe, ki se nanašajo na določbe iz prvega odstavka 9. člena tega zakona, ter druge najpomembnejše odločitve v društvu, sprejema zbor članov, ki ga sestavljajo vsi člani (prvi odstavek 13. člena ZDru-1). Če temeljni akt ne določa drugače, zbor članov skliče zastopnik društva enkrat letno, lahko pa ga kadarkoli skliče tudi petina vseh članov društva (drugi odstavek 13. člena ZDru-1). Če si društvo v temeljnem aktu določi tudi druge organe, mora določiti tudi njihovo sestavo, pristojnosti, odgovornosti, način sprejemanja odločitev, medsebojna razmerja, mandatno dobo ter način izvolitve oziroma imenovanja in razrešitve članov (tretji odstavek 13. člena ZDru-1).

23. Društvo je torej prostovoljno združenje njegovih članov in ZDru-1 določa samo nujen okvir za delovanje društev, zato lahko vprašanja v zvezi z delovanjem in upravljanjem društva, ki z zakonom niso izrecno obligatorno urejena, določijo člani društva v svojem temeljnem aktu.

24. ZDru-1 ima takšno izrecno zavezujočo in obligatorno določbo v prvem odstavku 13. člena ZDru-1, v katerem določa, da temeljni akt in njegove spremembe, ki se nanašajo na določbe iz prvega odstavka 9. člena tega zakona - ter druge najpomembnejše odločitve v društvu, sprejema zbor članov, ki ga sestavljajo vsi člani. O vsebini temeljnega akta, navedeni v prvem odstavku 9. člena ZDru-11, torej lahko odloča samo zbor članov društva.

25. Glede zastopnika društva sodišče pritrjuje tožeči stranki, da v ZDru-1 ni določbe, ki bi obligatorno nalagala, da zastopnika društva izvoli zbor članov. Drugi odstavek 5. člena določa le, da društvo zastopa oseba, določena s temeljnim aktom, temeljni akt pa mora določati tudi način upravljanja in zastopanja društva (šesta in sedma alineja prvega odstavka 9. člena ZDru-1). Iz tega izhaja, da zastopnika društva, ki je sicer obvezen organ društva, določa in opredeljuje, kar pomeni tudi način njegove postavitve, temeljni akt društva. Ni mogoče pritrditi toženi stranki, da določbe ZDru-1 zahtevajo, da zastopnika društva izvoli zbor članov. Kot rečeno to iz določbe 5. člena tega zakona ne izhaja. Prvi odstavek 13. člena sicer določa, da zbor članov društva sprejema tudi druge (to pomeni razen obveznih določb temeljnega akta in njegovih sprememb iz prvega odstavka 9. člena ZDru-1) najpomembnejše odločitve v društvu, vendar pa zakon vsebine teh najpomembnejših odločitev ne določa. Društvo samo določa svoj način delovanja, kar pomeni, da društvo tudi samo opredeli (v temeljnem aktu), katere odločitve (razen tistih, določenih z zakonom, med katerimi pa po obrazloženem ni načina postavitve zastopnika društva) šteje za tako pomembne, da o njih odloča zbor članov. Po obrazloženem sodišče zaključuje, da društvo samo način postavitve zastopnika določi v - na zboru članov društva sprejetem - temeljnem aktu društva.

26. Glede na navedeno tožena stranka napačno razlaga določbe ZDru-1, ko meni, da iz njih izhaja, da mora biti zastopnik voljen na zboru članov, ker da je le s tem zagotovljena pravica članov do sodelovanja pri upravljanju društva. Po določbi prvega odstavka 12. člena ZDru-1 je namreč ta zagotovljena neposredno ali posredno po predstavnikih, izvoljenih organih oziroma zastopniku društva na način določen s temeljnim aktom. Po presoji sodišča v Statutu določen način izvolitve zastopnika društva (tretja alineja prvega odstavka 9. člena Statuta določa, da predsednika in podpredsednika, ki zastopata društvo vsak samostojno in neomejeno2, voli in razrešuje upravni odbor) ni v nasprotju z ZDru-1. 27. Sodišče pa pritrjuje toženi stranki, da je Statut v nasprotju z ZDru-1 v delu, v katerem določa, da lahko zbor članov za člana nadzornega odbora ali častnega razsodišča izvoli tudi zunanjega strokovnjaka.

28. Temeljni organ društva je zbor članov, društvo pa mora imeti še zastopnika društva. ZDru-1 ne določa obveze po določitvi drugih organov, če pa si jih društvo v temeljnem aktu določi, mora določiti tudi njihovo sestavo, pristojnosti, odgovornosti, način sprejemanja odločitev, medsebojna razmerja, mandatno dobo ter način izvolitve oziroma imenovanja in razrešitve članov.

29. Tožeča stranka je v Statutu določila naslednje organe: zbor članov, upravni odbor, predsednika, podpredsednika, nadzorni odbor in častno razsodišče. Za slednja je določila, da se lahko kot član tega organa izvoli tudi zunanji strokovnjak, torej nekdo, ki ni član društva.

30. Član društva lahko postane vsakdo in v društvu deluje pod pogoji, ki jih društvo določi v temeljnem aktu (drugi odstavek 2. člena ZDru-1). To pomeni, da član z vstopom v društvo sprejme vsa pravila, ki veljajo v društvu, in se je s tem obvezal, da bo ravnal po teh predpisih, članstvo v društvu pa je osebno (prvi odstavek 11. člena ZDru-1).

31. Pri upravljanju društva sodelujejo njegovi člani bodisi neposredno, torej tako, da sami osebno sprejemajo odločitve, bodisi posredno, torej po izvoljenih organih ali zastopniku društva. Organi društva se formirajo z namenom upravljanja društva. Delovanje v društvu temelji na enakopravnosti članstva, kar (med ostalim) pomeni, da lahko vsak član društva voli in je izvoljen v organe društva. To pa hkrati pomeni, da je (samo) član društva lahko izvoljen v organe društva. Le član društva je nosilec pravic in obveznosti, ki jih prinaša članstvo v društvu, in je zavezan, da v društvu deluje pod pogoji, ki jih društvo določi v temeljnem aktu. Samo članom društva so namreč dane pravice članov društva oziroma jih zavezujejo obveznosti društva. Ker je članstvo v društvu osebno, je le na osebo, ki je nosilec pravic in obveznosti člana društva, lahko s strani drugih članov društva prenesena njihova pravica in dolžnost upravljanja društva.

32. Društvo sicer lahko sklepa pogodbe oziroma druge sporazume o sodelovanju s subjekti, ki niso člani društva, ti pa z društvom sodelujejo na način in znotraj s pogodbo oziroma sporazumom sprejetih vsebin, vendar pa s tem ne postanejo nosilci pravic in obveznosti, ki veljajo za člane društva. Glede na to, pa tudi ne morejo postati člani organov upravljanja društva.

33. Po obrazloženem sodišče pritrjuje izpodbijani odločitvi glede ugotovitve, da je v delu, da se lahko za člana nadzornega odbora in častnega razsodišča izvoli zunanji strokovnjak, nečlan društva, Statut v nasprotju z določbami ZDru-1. 34. Neskladje z določbami ZDru-1 pa sodišče, enako kot upravna organa, ugotavlja tudi glede opredelitve pridobitne dejavnosti društva v Statutu. Društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon. Pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti (prvi odstavek 25. člena ZDru-1). Šteje se, da je pridobitna dejavnost povezana z namenom in cilji društva, če lahko neposredno pripomore k uresničevanju namena oziroma ciljev društva, pri čemer doprinos ni izključno v zagotavljanju prihodkov društva. Kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva se šteje tista pridobitna dejavnost, ki skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev društva (drugi odstavek 25. člena ZDru-1).

35. Tožeča stranka je v postopku sicer odgovorila na poziv upravnega organa in dala pojasnila glede opravljanja pridobitne dejavnosti, vendar pa Statuta glede tega ni dopolnila in te dejavnosti ni opredelila v Statutu, ker je menila, da to ni potrebno. Temu sodišče ne pritrjuje. Društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost le pod pogoji, ki jih določa 25. člen ZDru-1. Društva, katerega namen je ustvarjanje dobička ali društva, katerega izključna dejavnosti je pridobitna dejavnost, ni dovoljeno ustanoviti, niti ni dovoljeno delovanje takega društva (drugi odstavek 3. člena ZDru-1). Društvu, ki izvaja tako dejavnost, se delovanje s sodno odločbo prepove (prvi odstavek 41. člena ZDru-1). Po presoji sodišča mora povezanost pridobitne dejavnosti z namenom in cilji društva kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti izhajati iz temeljnega akta. Delovanje društva namreč določa in uokvirja prav temeljni akt in le iz njega mora biti razvidno, katera pridobitna dejavnost in kako se le-ta opravlja, da je to v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev društva, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Iz določb statuta mora biti tudi razvidno kako dopolnilna pridobitna dejavnost skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev društva. Pri tem mora biti tudi razvidno, da doprinos pridobitne dejavnosti ni izključno v zagotavljanju prihodkov društva. Statut za društvo predstavlja zavezujočo pravno ureditev njegovega delovanja in poslovanja, zato mora biti način opravljanja pridobitne dejavnosti opredeljen v Statutu in pravno nezavezujoča dopolnila in pojasnila, ki jih je tožeča stranka dala v upravnem postopku, te pomanjkljivosti ne sanirajo.

36. Tožeča stranka s tožbenimi ugovori glede gornjih zaključkov o izvolitvi članov nadzornega odbora in častnega razsodišča ter opravljanja pridobitne dejavnosti ne more biti uspešna. Društvo je res samostojno združenje, ki si samo določi svoj način upravljanja, vendar v okvirih in z omejitvami, ki jih določa ZDru-1. Te je sodišče pojasnilo zgoraj, zato tožeča stranka s svojo tožbo ne more biti uspešna. Kar zadeva njene navedbe o zgodovinski razlagi določitve pridobitne dejavnosti v društvu, sodišče pojasnjuje, da standardna klasifikacija dejavnosti res služi pojmovnemu poenotenju različnih dejavnosti (ki jih sicer opravljajo - zlasti - gospodarski subjekti), kot sicer pravilno pojasnjuje tožeča stranka, vendar pa lahko društvo to dejavnost opravlja samo v okvirih in pod pogoji iz 25. člena ZDru-1, da so ti pogoji izpolnjeni pa mora biti razvidno iz statuta.

37. Po obrazloženem sodišče pritrjuje izpodbijani odločitvi glede neskladnosti Statuta z ZDru-1 v zgoraj navedenem obsegu, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo (I. točka izreka). Zaradi zgoraj ugotovljene neskladnosti Statuta, ki jih tožeča stranka tudi pozivu upravnega organa ni odpravila, pogoji za registracijo društva niso izpolnjeni, zato se sodišče z ostalimi tožbenimi ugovori, ker ne bi vplivali na vsebino odločitve, ni ukvarjalo.

38. Glede stroškov, katerih povrnitev sta zahtevali tako tožeča kot tožena stranka, je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Po obrazloženem je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka tega sklepa.

1 povzeti v 20. točki te obrazložitve. 2 10. člen Statuta.