Jedro

Četudi bi tožnik po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga toženi stranki povzročil škodo, ni podana pravna podlaga, da bi se odpoved „prekvalificirala“ v odpoved iz krivdnih razlogov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sodbo na podlagi pripoznave, popravljeno s popravnim sklepom z dne 20. 12. 2011: - ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke v neto znesku 1.963,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, terjatve v neto znesku 620,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 7. 2009 do plačila ter terjatve v neto znesku, obračunanem od bruto zneska 228,67 EUR po odvodu davkov in prispevkov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2009 dalje do plačila (1. točka, 1. odstavek izreka sodbe); - ugotovilo, da ne obstaja terjatev tožeče stranke do tožene stranke v znesku 216,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 7. 2009 do plačila (1. točka, 2. odstavek izreka sodbe); - ugotovilo, da ne obstaja terjatev tožene stranke do tožeče stranke v znesku 1.269,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila ter terjatve v znesku 740,00 EUR (2. točka izreka sodbe); - naložilo toženi stranki, da je dolžna tožeči stranki plačati neto znesek 1.936,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od mesečnih zneskov in datumov zapadlosti, ki so razvidni iz izreka sodbe, do plačila, neto znesek odškodnine v višini 620,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 7. 2009 in na ta znesek obračunati in plačati davke in prispevke ter da je dolžna tožniku obračunati regres za letni dopust v znesku 228,67 EUR bruto ter mu po odvodu akontacije dohodnine plačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2009 do plačila, v presežku (glede zneska 216,00 EUR) pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (3. točka izreka sodbe); - naložilo toženi stranki, da je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 393,00 EUR, v osmih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne dalje do plačila (4. točka izreka sodbe).

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijano sodbo ter o zadevi ponovno odločil. V pritožbi navaja, da se zaradi bolezni toženec ni mogel udeležiti obravnave dne 16. 11. 2011 in da je naknadno poslal opravičilo s potrdilom zdravnika. Dne 16. 11. 2011 je od zavarovalnice prejel prijavo zavarovalnega primera, iz katerega izhaja, da je tožnik dne 6. 3. 2009 povzročil škodo (verjetno s toženčevim vozilom) in da je kraj (prometne) nesreče neupravičeno zapustil. Meni, da ob upoštevanju novih dejstev obstajajo razlogi za morebitno prekvalifikacijo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v odpoved iz krivdnih razlogov. Zato predlaga ponovno obravnavo, potem ko bo naknadno ugotovljena višina odškodninskega zahtevka s strani A.A..

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami – ZPP) preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ob takšnem preizkusu pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje glede odločilnih dejstev pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

Prvostopenjsko sodišče ni kršilo določb pravdnega postopka, ko je ob izkazanem vabilu za toženo stranko, ki se naroka ni udeležila in ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek, opravilo narok za glavno obravnavo in sprejelo odločitev glede na stanje spisa. Ravnalo je v skladu z določbami 5. in 6. odstavka 282. člena ZPP. Na poravnalnem oziroma prvem naroku za glavno obravnavo je bil namreč navzoč pooblaščenec tožene stranke, ki je bil seznanjen, da je obravnava preložena na 16. 11. 2011, obenem pa se je zavezal, da bo toženo stranko obvestil o preložitvi in datumu novega naroka in se odpovedal pisnemu vabilu (l. št. 22). Naknadno je tožnik sicer predložil potrdilo lečeče zdravnice o njegovi opravičeni odsotnosti z naroka zaradi bolezni, vendar pa sodišče prve stopnje opravičila ni moglo več upoštevati, ker je bila glavna obravnava dne 16. 11. 2011 zaključena, pa tudi morebitni predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni bil podan, čeprav je toženo stranko v postopku zastopal odvetnik in bi jo z možnostjo vložitve takšnega predloga lahko seznanil. Navedenega opravičila tudi v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi bilo v obravnavanem primeru potrebno odpoved iz poslovnega razloga „prekvalificirati“ v odpoved iz krivdnih razlogov zaradi naknadne ugotovitve, da je tožnik toženi stranki povzročil škodo. Ker je tožniku na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga že 30. 4. 2009 prenehala pogodba o zaposlitvi, sklenjena s toženo stranko, v nobenem primeru ni možno za nazaj spreminjati odpovednega razloga oz. že podano odpoved, podano s strani delodajalca, ki je že začela učinkovati in je na njeni podlagi delavec pridobil določene pravice (npr. nadomestilo za primer brezposelnosti, pravico do odpravnine, odpovednega roka ...), „prekvalificirati“ v odpoved iz drugega (krivdnega) razloga. Takšen poseg v pridobljene pravice bi bil nedopusten in nezakonit. Ob tem pritožbeno sodišče pripominja, da lahko morebitne odškodninske zahtevke do tožnika tožena stranka še vedno uveljavlja (v okviru zastaralnih rokov) v novem postopku (tudi pred sodiščem).

Sodišče prve stopnje je o tožbenem zahtevku (ki ga je tožena stranka v pretežnem delu pripoznala) in o pobotnem ugovoru odločilo pravilno in v skladu s predpisi, svojo odločitev, ki jo je natančno in ustrezno obrazložilo, pa je oprlo na pravilno pravno podlago. V okviru preizkusa izpodbijanega dela sodbe po uradni dolžnosti je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, in ker niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Izrek o stroških je odpadel, ker niso bili priglašeni.