Jedro

S sklepom o izvršbi z dne 5. 5. 2009 je bila dovoljena izvršba do višine celotne terjatve zoper prvotnega pokojnega dolžnika, s sklepom z dne 15. 1. 2013 pa je zgolj dovoljeno nadaljevanje izvršbe zoper novo dolžnico Republiko Slovenijo, brez omejitve njene odgovornosti. Sklep z dne 15. 1. 2013 je zgolj procesno tehnični sklep o nadaljevanju že dovoljene izvršbe s sklepom z dne 5. 5. 2009 zoper novo dolžnico. Zato je odločitev o zavrnitvi ugovora dolžnice zoper sklep z dne 8. 12. 2014 napačna, saj njena omejitev izvršbe do višine podedovanega premoženja po sklepu z dne 22. 7. 2013 z izpodbijanim sklepom ni omejena.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanem zavrnilnem delu razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se ugovor dolžnika z dne 11.12.2014 v delu, v katerem ugovarja, da bi bilo potrebno omejiti odgovornost dolžnika do vrednosti prevzetega premoženja, zavrže, isti ugovor pa v preostalem delu zavrne.

2. Dolžnica vlaga pritožbo zoper zavrnilni del in sicer zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da prvostopenjsko sodišče pritrjuje dolžnici, da je realna vrednost nepremičnine tista, za katero se nepremičnina proda v izvršbi in da je ta vrednost najbolj pravi dokaz resnične vrednosti. Pri tem pa je ugotoviti, da na drugi dražbi za izklicno ceno nepremičnini (to je ½ nepremičnine parc. št. 3/3 in 4/5, obe k. o. X v višini 400,00 EUR oziroma 600,00 EUR), nista bili prodani. Ker njune vrednosti že iz tega razloga v nobenem primeru ni mogoče postaviti višje in ker je sodišče prve stopnje izvršilni postopek za ti dve nepremičnini ustavilo iz razloga, ker upnik ni predlagal tretje dražbe, je jasno, da se je upnik jasno zavedal, da tudi na tretji dražbi ne bi bilo kupca za navedeni nepremičnini niti za izklicno ceno druge prodaje. To jasno izkazuje, da navedeni nepremičnini nimata nobene resnične oziroma realne vrednosti. Tako tudi ne drži ugotovitev v izpodbijanem sklepu (7. točka) obrazložitve, da bi najbrž za ustrezno vrednost nepremičnini bili prodani. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep, izdan na podlagi 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) z dne 8.12.2014, s katerim je sodišče izvršbo dovoljeno s sklepom z dne 5.5.2009 ter s sklepom z dne 15.1.2013 nadaljevalo zoper novo dolžnico Republiko Slovenijo ter dovolilo izvršbo denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet. V ugovoru je dolžnik zatrjeval, da je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo z novim sredstvom izvršbe brez omejitev. Pri tem izpostavlja, da že iz sklepa o dedovanju opr. št. D 512/2010 z dne 16.8.2012 izhaja, da je imel pokojni dolžnik več upnikov in da se vodi še en izvršilni postopek zoper istega pokojnika in sicer opr. št. VL 52889/2009, K. T., Z. A., katere terjatev samo glede glavnice znaša 10.830,47 EUR. Opozarja tudi na izvršbo pod opr. št. 1194 VL 85904/2009, ki mu je pristopljen tudi ta postopek, pri katerem se je tudi ugotovila vrednost nepremičnin, ki so bile predmet tega izvršilnega postopka in sicer za polovico parcele št. 3/3 v višini 730,51 EUR, za polovico parcele št. 3/7 v višini 6.832,87 EUR in polovico parcele št. 4/5 v višini 942,50 EUR. V tem drugem izvršilnem postopku je bila podana ena od nepremičnin in sicer parc. št. 3/7 le za vrednost 4.000,00 EUR. Navaja, da vrednost prevzetega premoženja skupaj z denarnimi sredstvi na bančnem računu (26,00 EUR) in prejemki iz naslova pokojninskega zavarovanja (505,83 EUR), ne dosega niti višine glavnice terjatve v tem spisu. Upoštevati pa je tudi, da ima izvršilni upnik v drugem postopku prednost pri poplačilu v zvezi s kupnino iz prodane nepremičnine.

6. Upnica je odgovorila na ugovor ter navedla, da je vrednost podedovanega premoženja že ugotovljena s sklepom opr. št. VL 85904/2009 z dne 17.5.2010. V skladu s prvim odstavkom 142. člena Zakona o dedovanju dolžnica res odgovarja do višine vrednosti podedovanega premoženja, vendar z vsem svojim premoženjem.

7. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o izvršbi z dovolitvijo novega sredstva izvršbe po 34. členu ZIZ z dne 8.12.2014. Vendar pa izrek tega sklepa ne upošteva dejstva, da dolžnica odgovarja le do višine podedovanega premoženja. Iz izreka sklepa namreč izhaja, da se izvršba, dovoljena s sklepom opr. št. 1194 VL 56387/2009 z dne 5.5.2009, ki se je s sklepom z dne 15.1.2013 nadaljevala zoper novo dolžnico Republiko Slovenijo, zoper njo opravi z novim izvršilnim sredstvom, to je z rubežem denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet. S sklepom o izvršbi z dne 5.5.2009 pa je bila dovoljena izvršba do višine celotne terjatve zoper prvotnega pokojnega dolžnika, s sklepom z dne 15.1.2013 pa je zgolj dovoljeno nadaljevanje izvršbe zoper novo dolžnico Republiko Slovenijo, brez omejitve njene odgovornosti. Sklep z dne 15.1.2013 je zgolj procesno tehnični sklep o nadaljevanju že dovoljene izvršbe s sklepom z dne 5.5.2009 zoper novo dolžnico. Zato je odločitev o zavrnitvi ugovora dolžnice zoper sklep z dne 8.12.2014 napačna, saj njena omejitev izvršbe do višine podedovanega premoženja po sklepu z dne 22.7.2013 z izpodbijanim sklepom ni omejena. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi upnice ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje o ugovoru dolžnice zoper sklep z dne 8.12.2014 (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati, ko bo odločalo o ugovoru, da je že izdan sklep z dne 22.7.2013 (red. št. 24 spisa), prav tako pa bo moralo upoštevati tudi ugovorne navedbe dolžnice v zvezi s trditvijo, da je njena odgovornost že zmanjšana zaradi poplačila enega od upnikov v zadevi opr. št. 1194 VL 85904/2009, kar tudi zmanjšuje odgovornost dolžnice za konkretni dolg v tem izvršilnem postopku. S tem višje sodišče še dodaja, da bo moralo prvo sodišče pri ocenitvi vrednosti podedovanih nepremičnin upoštevati vrednost le-teh v trenutku zapustnikove smrti, torej takrat, ko preidejo v last dediča (oziroma po cenilnih mnenjih v izvršilnem postopku), kasnejših sprememb v vrednosti zapuščine pa ne bo smelo upoštevati (primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 265/2011). Ko bo ugotovilo vsa ta dejstva, bo lahko tudi ugotovilo v kakšnem obsegu se nadaljuje še izvršba na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet.