Snemanje z mobilnim telefonom v dokazne namene

Datum

24.02.2025

Številka

07121-1/2025/218

Kategorije

Delovna razmerja, Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Sprašujete, ali se lahko oseba zaščiti pred hudim obrekovanjem in mobingom z posnetkom, ki ga nato dostavi nadrejenemu? Gre za primer, ko pogovor ni več mogoč in je posnetek edini možen dokaz resničnosti navedb.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP je pristojen zgolj za del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov. Snemanje posameznika brez njegove privolitve lahko pomeni poseg v njegovo pravico do zasebnosti v širšem smislu. Prizadeti posameznik lahko v tem primeru svoje pravice uveljavlja pred pristojnim sodiščem.

Splošna uredba se ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. V kolikor gre za snemanje za zasebno uporabo, IP ni pristojen organ.

Predlagamo vam, da se glede mobinga obrnete na pristojno osebo v vaši organizaciji oz. na vašega nadrejenega ter se posvetujete o tem, kateri podatki in dokazi bodo uporabljeni in upoštevani v disciplinskem postopku. IP namreč ni pristojen presojati, ali disciplinski ali kakšen drug organ zakonito vodi in odloča v določenem pravnem postopku.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

Pojasnjujemo, da se skladno z drugim odstavkom 2. člena Splošne uredbe, Splošna uredba ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. V primeru, da gre za snemanje za zasebno uporabo, torej IP ni pristojni organ. Ne glede na to pa lahko snemanje posameznika brez njegove privolitve pomeni poseg v njegovo pravico do zasebnosti, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

IP je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Ustava RS; Uradni list RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: Ustava RS). Snemanje posameznikov pa ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov, lahko gre za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. Na primer, posameznik lahko skladno s 134. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631, OZ) s tožbo od sodišča zahteva, da le to odredi prenehanje ravnanja (npr. snemanja), prav tako pa lahko na podlagi 179. člena OZ zahteva odškodnino, če mu je zaradi tega nastala škoda.

Izvajanje snemanja v okoliščinah iz 138. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20 in 91/20, KZ-1) pa lahko pomeni kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja, ki se preganja na predlog, katerega je potrebno podati na pristojni policijski postaji.

Predlagamo vam, da se glede mobinga obrnete na pristojno osebo v vaši organizaciji oz. na vašega nadrejenega ter se posvetujete o upoštevanju konkretnih dokazov v morebitnem disciplinskem postopku. IP pojasnjuje, da lahko odločitev o tem, kateri podatki in dokazi bodo uporabljeni in upoštevani v disciplinskem postopku, sprejme le organ, ki vodi disciplinski postopek. IP namreč ni pristojen presojati, ali disciplinski ali kakšen drug organ zakonito vodi in odloča v določenem pravnem postopku. Več o tem lahko preberete v že izdanem mnenju IP št. 07121-1/2024/592 z dne 21. 5. 2024.

Lep pozdrav.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka

Pripravila

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo

Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.