Jedro

Pritožnica, ki se je kot dedinja odpovedala dedovanju, v pritožbi pa zatrjuje, da ni vedela, da bi morala pri svoji dedni izjavi izrecno napisati, da želi, da bi njen delež pripadal njenemu bratu, je bila v pravni zmoti, ki ni upoštevna. Odpovedi dedovanju, ki je nepreklicna, zato ne more uspešno izpodbijati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep o dedovanju.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v K. je s sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine in ko so se dedinje R. P., J. F. in I. V. odpovedale dedovanju, dedinja A. O. pa je odstopila svoj dedni delež v korist dediča A. K., razglasilo za dediče po pokojni I. K. zapustničinega sina A. K. do 2/4 zapuščine, sina J. K. do 1/4 zapuščine in zapustničinega vnuka Š. N. do 1/4 zapuščine. Zemljiški knjigi je naročilo vknjižbo lastninske pravice v korist dedičev po njihovih deležih, PBS d.d. pa, da omogoči dedičem razpolaganje s pokojničinimi denarnimi sredstvi v skladu z dednimi deleži. Zoper sklep o dedovanju se je pravočasno pritožila dedinja J. F.. V pritožbi navaja, da se je odpovedala dedovanju po pokojni mami, da pa je, ker se na pravne zadeve ne spozna, mislila, da bo njen delež pripadal njenemu bratu A. K., ki je skrbel za mamo do njene smrti in bi mu njen delež pripadel. Ni pa vedela, da bi morala to svojo željo v izjavi o odpovedi dediščine tudi navesti. Prosi, da se njeno prošnjo ponovno obravnava in upošteva pri delitvi zapuščine.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica se je s pismeno vlogo z dne 5.4.2004 odpovedala zakonitemu ali oporočnemu dedovanju in tudi nujnemu deležu po pokojni mami I. K.. Po 138. členu Zakona o dedovanju (ZD) se izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine ne more preklicati. Dedič, ki je dal izjavo, lahko zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo ali če je bila dana v zmoti. Pritožnica ne zatrjuje sile, grožnje ali zvijače. Sklicuje se le na svojo prava neukost, ker da ni vedela, da bi morala odstop dednega deleža bratu v izjavi o odpovedi dediščine tudi navesti. Bila je torej v zmoti glede svoje izjave, vendar pa ta zmota ni opravičljiva, saj se nanaša na pravo, to je na pomen pravnega pojma odstopa dednega deleža. Pravna zmota pa ni upoštevna in se nanjo ni mogoče sklicevati z uspehom.

Sodišče bi lahko spremenilo svoj sklep o dedovanju le v primeru, če bi s spremenjeno izjavo o odpovedi dedovanja v odstop dednega deleža, ne bile prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep o dedovanju, to je J. K. in Š. N. (1. odstavek 173. člena ZD). V danem primeru bi namreč s spremembo dedne izjave pritožiteljice bile prizadete pravice dedičev J. K. in Š. N., saj bi bil njihov dedni delež manjši. Sodišče prve stopnje je zato pravilno predložilo pritožbo dedinje J. F. pritožbenemu sodišču v obravnavanje. Ker je njena pritožba glede na preje navedeno neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep o dedovanju potrdilo, ker je tako v formalnopravnem kot tudi v materialnopravnem pogledu pravilen.