Jedro

Izpodbijani sklep, ki se sklicuje na odločbo Bpp 531/2011 z dne 1. 5. 2019, nima razlogov o odločilnem dejstvu, torej o dolžnosti vračila izplačanih sredstev BPP, ker bi bila BPP neupravičeno dodeljena. O tem še ni bilo pravnomočno odločeno. Zato je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka.

Izrek

I. Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje tožnice z dne 7. 9. 2021 se ugodi, dovoli se vrnitev v prejšnje stanje in se tožba šteje za pravočasno.

II. Tožbi se ugodi, sklep predsednice Okrožnega sodišča v Kranju Bpp 113/2010, Bpp 531/2011, Bpp 119/2013, Bpp 7/2015 z dne 15. 7. 2019, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka naložila tožnici, naj na račun prehodnih pologov plača 427,95 EUR stroškov brezplačne pravne pomoči (BPP) v 30 dneh od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od preteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila (I. točka izreka). Ugotovila je še, da ni bilo stroškov postopka (II. točka izreka).

2. Iz uvodnih ugotovitev obrazložitve je razvidno, da je bila tožnici z odločbami Bpp 113/2010 z dne 1. 3. 2010, Bpp 531/2011 z dne 28. 6. 2011, Bpp 119/2013 z dne 22. 5. 2013 in Bpp 7/2015 z dne 25. 5. 2015 odobrena redna BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodišči prve in druge stopnje v izvršilnih postopkih pred Okrajnim sodiščem v Cerknici z opravilnimi številkami I 6/2012, I 32/2013 in Z 8/2013, zaradi plačila preživnine, določene s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 438/2007. Za izvajanje ji je bila dodeljena odvetnica A. A. 3. Iz nadaljnje obrazložitve je razvidno, da je tožnica v izvršilnem postopku I 6/2012 umaknila predlog za izvršbo in zavarovanje, ki obsega polovico terjatve, za katero je bila dovoljena izvršba. V tem delu je sodišče izvršilni postopek ustavilo. Zato je služba za BPP pozvala tožnico, naj se izjasni glede koriščenja oziroma odstopa od odobrene BPP. Zaradi tožničine neodzivnosti je menila, da BPP očitno ne potrebuje več, zaradi česar je skladno z 42. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) dne 31. 5. 2019 izdala odločbo Bpp 531/2011, skladno s katero je tožnici prenehala upravičenost do odobrene redne BPP.

4. Glede na take okoliščine je tožena stranka ugotovila, da je bilo (1) na podlagi sklepov Bpp 113/2010 z dne 4. 7. 2012 in 12. 4. 2017 iz sredstev izplačanih 353,25 EUR, (2) na podlagi sklepov Bpp 531/2011 z dne 13. 4. 2017, 22. 8. 2017 in 22. 2. 2018 iz sredstev izplačanih 377,42 EUR, (3) na podlagi sklepa Bpp 118/2013 z dne 25. 2. 2014 iz sredstev izplačanih 75,24 EUR in (4) na podlagi sklepov Bpp 7/2015 z dne 25. 9. 2015 in 22. 8. 2017 iz sredstev izplačanih 49,98 EUR, skupaj torej 855,89 EUR. Organ za BPP je ugotovil, da višina izplačanih sredstev predstavlja skupne stroške tožnice in B. B. Ker pa je tožnici z odločbo z dne 31. 5. 2019 (pravnomočna je postala 12. 7. 2019) prenehala upravičenost do BPP, je dolžna na podlagi 43. člena ZBPP v korist proračuna Republike Slovenije plačati polovico skupnih sredstev, ki so ji bila izplačana iz sredstev BPP, torej znesek 427,95 EUR.

5. Zoper izpodbijani sklep je tožnica vložila tožbo zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga njegovo odpravo.

6. Po tožničinem prepričanju je izpodbijani sklep nezakonit že zato, ker je upravičenost do BPP prenehala na podlagi pravnomočne odločbe Bpp 531/2011 z dne 31. 5. 2019, izplačila pa s bila opravljena v času odobrene BPP. Meni, da ne odločba ne zakon ne dovoljujeta retroaktivnega posega v pridobljene pravice. Poleg tega naj bi bilo z izpodbijanim sklepom nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v zvezi s svojstvom prosilca in upravičenca do BPP. Pojasnjuje, da je vlogo za dodelitev BPP zaradi izterjave preživnine podala takratna tožničina zakonita zastopnica C. C., zaradi česar se je upravičenost do BPP presojala na podlagi njenih dohodkov. Zato meni, da bi morala tožena stranka povračilo zahtevati od tožničine zakonite zastopnice, ki je koristila BPP, in ne od tožnice.

7. Iz tožbenih navedb je še razvidno, da je bila tožnica v času, ko je tekel rok za vložite tožbe, v zadnjem mesecu nosečnosti, ki ni minila brez zapletov; zato tožnica ne ve, ali je tožba pravočasna. Bila je na številnih zdravniških pregledih in posegih, kar ji je, ob skrbi za dveletno hčer in študij, vzelo skoraj ves čas. Sin Č. Č. se je rodil 29. 8. 2021, po odpustu pa tožnica še vedno okreva zaradi carskega reza. Glede na navedeno predlaga vrnitev v prejšnje stanje in ugotovitev, da je tožba pravočasna.

8. Tožena stranka je poslala spise, ki se nanašajo na zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

**K I. točki izreka:**

9. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje tožnice z dne 7. 9. 2021 je utemeljen.

10. Skladno s prvim odstavkom 24. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko stranka, ki iz opravičenega vzroka zamudi rok iz 23. člena tega zakona ali drug zakoniti rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti, predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Predlog je treba vložiti v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela (drugi odstavek 24. člena ZUS-1). Okoliščine za utemeljitev predloga je treba verjetno izkazati ob vložitvi predloga (tretji odstavek 24. člena ZUS-1).

11. Iz podatkov spisa, ki se nanaša na zadevo, je razvidno, da je bil tožnici izpodbijani sklep vročen 16. 6. 2021. Dne 24. 6. 2021 pa je tožnica pri Upravnem sodišču zaradi vložitve tožbe upravnem sporu zoper ta sklep, vložila prošnjo za dodelitev BPP. O navedeni prošnji je pristojni organ za BPP pri Upravnem sodišču odločil z odločbo Bpp 119/2021-6 z dne 12. 8. 2021, ki je bila tožnici vročena 1. 9. 2021. 12. Iz navedenega je razvidno, da je bila tožnici odločba Bpp 119/2021-6 vročena po izteku tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe zoper izpodbijani sklep (prvi odstavek 28. člen ZUS-1). Ker pa je tožnica to procesno dejanje (vložitev tožbe) opravila 3. 9. 2021, torej v subjektivnem roku iz drugega odstavka 24. člena ZUS-1, je ob upoštevanju stališč Vrhovnega sodišča1 podan upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Glede na navedeno je sodišče na podlagi šestega odstavka 24. člena ZUS-1 ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, dovolilo vrnitev v prejšnje stanje in tožbo štelo za pravočasno.

**K II. točki izreka:**

13. Tožba je utemeljena.

14. Iz podatkov spisa, ki se nanaša na zadevo, in obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sicer razvidno, da je tožena stranka 1. 5. 2019 izdala odločbo Bpp 531/2011, skladno s katero je tožnici prenehala upravičenost do odobrene redne BPP. Vendar pa iz izreka navedene odločbe, ki je res postala pravnomočna, izhaja le, da je tožnici prenehala upravičenost do redne BPP po navedenih odločbah2, izostala pa je ugotovitev, da je bila tožnici BPP dodeljena neupravičeno, morebitni razlogi za táko presojo in na to nanašajoče se pojasnilo, da bo dolžna povrniti stroške neupravičeno pridobljene BPP, ki bodo odmerjeni s posebnim, torej izpodbijanim sklepom. Poleg tega je bilo odločeno, da tožnici BPP preneha z dnem izdaje te odločbe (o prenehanju upravičenosti do BPP), kar logično pomeni, da ji do tega dne dodeljena BPP pripada. Ob takih okoliščinah pa je razumljivo, da tožnica zoper odločbo ni vložila tožbe.

15. Glede na navedeno je očitno, da izpodbijani sklep, ki se sklicuje na odločbo Bpp 531/2011 z dne 1. 5. 2019, nima razlogov o odločilnem dejstvu, torej o dolžnosti vračila izplačanih sredstev BPP, ker bi bila BPP neupravičeno dodeljena zaradi obstoja okoliščin iz 41. člena zvezi s prvim odstavkom 43. člena ZBPP3, saj o tem še ni bilo pravnomočno odločeno. Zato je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka v smislu 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1 v zvezi s 7. točko drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj se izpodbijanega sklepa, iz katerega izreka je razviden le znesek, ki ga je tožnica dolžna plačati, ne pa ugotovitev, da je bila tožnici BPP dodeljena neupravičeno, ne da preizkusiti.

16. Ob takih okoliščinah je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bo moral organ za BPP razjasniti dejanske okoliščine glede tožničinega neupravičenega prejema BPP. Na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja bo moral ob upoštevanju pravil posebnega ugotovitvenega postopka (145. in nadaljnji členi ZUP) pred izdajo morebitne odločbe o ugotovitvi, da je tožnica dolžna povrniti stroške neupravičeno pridobljene BPP, dati tožnici možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo.

17. Glede na navedeno sodišče ni presojalo ostalih tožbenih navedb.

18. Sodišče je o tožbi odločilo na seji, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

1 Glede na prakso Vrhovnega sodišča (sklep I Up 740/2005 z dne 23. 6. 2005) je vročitev odločbe o odobritvi BPP po izteku rokov za opravo pravnega dejanja v postopku (v upravnem sporu), za katerega je brezplačna pravna pomoč odobrena, lahko upravičen razlog zavrnitev v prejšnje stanje. 2 Razvidne so iz 2. točke obrazložitve te sodbe. 3 Glasi se: „Za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč se šteje že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena tega zakona.“