Jedro

Jedro

Pritožnica bi morala v pritožbi zoper sklep o razveljavitvi sodbe/sklepa sodišča prve stopnje utemeljiti, zakaj meni, da bi sodišče druge stopnje lahko pomanjkljivosti samo odpravilo, ne da bi prekomerno poseglo v pravico strank do pritožbe oziroma, zakaj je z razveljavitvijo nedopustno poseglo v njeno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pritožnica v laični pritožbi teh razlogov ne uveljavlja. Navaja le vsebinske razloge, zaradi katerih pa po 357. a členu ZPP pritožbe sploh ni mogoče vložiti.

Pritožnica bi morala v pritožbi zoper sklep o razveljavitvi sodbe/sklepa sodišča prve stopnje utemeljiti, zakaj meni, da bi sodišče druge stopnje lahko pomanjkljivosti samo odpravilo, ne da bi prekomerno poseglo v pravico strank do pritožbe oziroma, zakaj je z razveljavitvijo nedopustno poseglo v njeno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pritožnica v laični pritožbi teh razlogov ne uveljavlja. Navaja le vsebinske razloge, zaradi katerih pa po 357. a členu ZPP pritožbe sploh ni mogoče vložiti.

Izrek

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča druge stopnje potrdi.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča druge stopnje potrdi.

Obrazložitev

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

Dosedanji potek postopka

1.Sodišče prve stopnje je stike, določene s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Krškem II N 175/2022 z dne 19. 12. 2022 v točki 2., spremenilo tako, da stiki med očetom A.A. ter otrokoma mld. B.A. in mld. C.A. od izdaje tega sklepa dalje potekajo na način:

1.Sodišče prve stopnje je stike, določene s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Krškem II N 175/2022 z dne 19. 12. 2022 v točki 2., spremenilo tako, da stiki med očetom A.A. ter otrokoma mld. B.A. in mld. C.A. od izdaje tega sklepa dalje potekajo na način:

"Mld. B.A. in mld. C.A. preživita čas z očetom vsako prvo soboto ali nedeljo v mesecu na domu očetove sestre B.B. ali na očetovem domu ob prisotnosti očetovih sester B.B. in/ali C.C., in sicer med 11:00 uro in 15:oo uro oziroma če se udeleženca in sestri strinjata, lahko stik poteka tudi ob drugih urah v trajanju najmanj štirih ur.

"Mld. B.A. in mld. C.A. preživita čas z očetom vsako prvo soboto ali nedeljo v mesecu na domu očetove sestre B.B. ali na očetovem domu ob prisotnosti očetovih sester B.B. in/ali C.C., in sicer med 11:00 uro in 15:oo uro oziroma če se udeleženca in sestri strinjata, lahko stik poteka tudi ob drugih urah v trajanju najmanj štirih ur.

Vsako tretjo soboto v mesecu otroka preživita čas z očetom od 1o.00 ure do 12.00 ure, v knjižnici v Krškem ali v knjižnici v Sevnici ali na drugem javnem kraju, ob navzočnosti mame D.D. ali ob navzočnosti mame nasprotnega udeleženca E.E.. Če se oba udeleženca strinjata, lahko stik poteka tudi na drugem javnem kraju.

Vsako tretjo soboto v mesecu otroka preživita čas z očetom od 1o.00 ure do 12.00 ure, v knjižnici v Krškem ali v knjižnici v Sevnici ali na drugem javnem kraju, ob navzočnosti mame D.D. ali ob navzočnosti mame nasprotnega udeleženca E.E.. Če se oba udeleženca strinjata, lahko stik poteka tudi na drugem javnem kraju.

Nasprotni udeleženec mora najkasneje do torka v tednu, ko je predviden stik, predlagateljici oziroma svojima sestrama sporočiti, ali se bo stik izvedel v soboto ali v nedeljo oziroma ali bo stik izvedel. Če oče do torka v tednu, ko je predviden stik, ne sporoči, kateri dan bo stik izvedel oziroma ali ga bo izvedel, se šteje, da stika ne bo.

Nasprotni udeleženec mora najkasneje do torka v tednu, ko je predviden stik, predlagateljici oziroma svojima sestrama sporočiti, ali se bo stik izvedel v soboto ali v nedeljo oziroma ali bo stik izvedel. Če oče do torka v tednu, ko je predviden stik, ne sporoči, kateri dan bo stik izvedel oziroma ali ga bo izvedel, se šteje, da stika ne bo.

Na vsakokratni stik oba otroka pripelje mama in ju ob zaključku stika odpelje."

Na vsakokratni stik oba otroka pripelje mama in ju ob zaključku stika odpelje."

2.Odločilo je, da v ostalem delu ostane sodna poravnava Okrožnega sodišča v Krškem II N 175/2022 z dne 19. 12. 2022 nespremenjena; kar zahteva predlagateljica več ali drugače, je zavrnilo.

2.Odločilo je, da v ostalem delu ostane sodna poravnava Okrožnega sodišča v Krškem II N 175/2022 z dne 19. 12. 2022 nespremenjena; kar zahteva predlagateljica več ali drugače, je zavrnilo.

3.Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pritožil nasprotni udeleženec in predlagal, da se odločitev sodišča prve stopnje spremeni tako, da se mu določi bistveno večji obseg stikov (tako glede pogostosti kot tudi samega trajanja) in da se vključi v izvajanje stikov tudi njegovo partnerko oziroma, da se prvostopenjski sklep razveljavi. Sodišče druge stopnje je v težnji, da bi bilo stikov (zaradi koristi otrok) več in upoštevaje, da morajo, zaradi progresivne nevrodegenerativne bolezni nasprotnega udeleženca njegovi stiki z otrokoma potekati v varnem okolju v prisotnosti (primernih, bližnjih) tretjih oseb, njegovi pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo. Ker bo moralo v ponovljenem postopku sodišče prve stopnje s pomočjo CSD ugotoviti, ali obstaja poleg sester in matere nasprotnega udeleženca ter predlagateljice še kakšna primerna oseba (partnerka nasprotnega udeleženca ali druga oseba), ki bi bila lahko prisotna pri izvajanju stikov, ali je bolezen od izdelave izvedenskega mnenja 9. 6. 2024 pri nasprotnem udeležencu napredovala v smislu njegove sposobnosti glede izvrševanja stikov z otrokoma, in ker hkrati ne bo prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3.Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pritožil nasprotni udeleženec in predlagal, da se odločitev sodišča prve stopnje spremeni tako, da se mu določi bistveno večji obseg stikov (tako glede pogostosti kot tudi samega trajanja) in da se vključi v izvajanje stikov tudi njegovo partnerko oziroma, da se prvostopenjski sklep razveljavi. Sodišče druge stopnje je v težnji, da bi bilo stikov (zaradi koristi otrok) več in upoštevaje, da morajo, zaradi progresivne nevrodegenerativne bolezni nasprotnega udeleženca njegovi stiki z otrokoma potekati v varnem okolju v prisotnosti (primernih, bližnjih) tretjih oseb, njegovi pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo. Ker bo moralo v ponovljenem postopku sodišče prve stopnje s pomočjo CSD ugotoviti, ali obstaja poleg sester in matere nasprotnega udeleženca ter predlagateljice še kakšna primerna oseba (partnerka nasprotnega udeleženca ali druga oseba), ki bi bila lahko prisotna pri izvajanju stikov, ali je bolezen od izdelave izvedenskega mnenja 9. 6. 2024 pri nasprotnem udeležencu napredovala v smislu njegove sposobnosti glede izvrševanja stikov z otrokoma, in ker hkrati ne bo prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbene navedbe in odgovor nanje

Pritožbene navedbe in odgovor nanje

4.3. Predlagateljica v laični pritožbi navaja, da so sposobnosti nasprotnega udeleženca za opravljanje starševske skrbi pomembno zmanjšane in da v resnici nima interesa za izvajanje stikov, čeprav njegov odvetnik to vztrajno zanika. Na koncu svoje pritožbe pa predlaga povečanje stikov nasprotnega udeleženca z otrokoma, tako da so povprečno štirje stiki mesečno, ki skupaj znesejo približno 15 ur ali več, ob prisotnosti tretje osebe.

4.3. Predlagateljica v laični pritožbi navaja, da so sposobnosti nasprotnega udeleženca za opravljanje starševske skrbi pomembno zmanjšane in da v resnici nima interesa za izvajanje stikov, čeprav njegov odvetnik to vztrajno zanika. Na koncu svoje pritožbe pa predlaga povečanje stikov nasprotnega udeleženca z otrokoma, tako da so povprečno štirje stiki mesečno, ki skupaj znesejo približno 15 ur ali več, ob prisotnosti tretje osebe.

5.Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev, ker ta ne vsebuje pritožbenih razlogov iz 357.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Strinja se s sodiščem druge stopnje, da gre pri dopolnitvi dokaznega postopka (tudi z dopolnitvijo izvedenskega mnenja glede napredovanja bolezni nasprotnega udeleženca) za vprašanja, ki jih pritožbeno sodišče ne more samo reševati.

5.4. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev, ker ta ne vsebuje pritožbenih razlogov iz 357.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Strinja se s sodiščem druge stopnje, da gre pri dopolnitvi dokaznega postopka (tudi z dopolnitvijo izvedenskega mnenja glede napredovanja bolezni nasprotnega udeleženca) za vprašanja, ki jih pritožbeno sodišče ne more samo reševati.

Odločitev o pritožbi

Odločitev o pritožbi

6.5. Pritožba ni utemeljena.

6.5. Pritožba ni utemeljena.

7.6. Po 357.a členu ZPP je zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe ali sklepa in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje dovoljena pritožba. ZPP pritožbene razloge v drugem odstavku 357.a člena ZPP omejuje na preizkus nepravilnosti uporabe kasatoričnih pooblastil, torej na oceno: a) ali bi kršitev lahko odpravilo že sodišče druge stopnje samo, b) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti in c) ali bi moralo samo opraviti novo sojenje, upoštevaje pri tem tudi pomen ustavne pravice do pritožbe (354. in 355. člen ZPP).

7.6. Po 357.a členu ZPP je zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe ali sklepa in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje dovoljena pritožba. ZPP pritožbene razloge v drugem odstavku 357.a člena ZPP omejuje na preizkus nepravilnosti uporabe kasatoričnih pooblastil, torej na oceno: a) ali bi kršitev lahko odpravilo že sodišče druge stopnje samo, b) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti in c) ali bi moralo samo opraviti novo sojenje, upoštevaje pri tem tudi pomen ustavne pravice do pritožbe (354. in 355. člen ZPP).

8.7. Pritožnica bi torej morala v pritožbi utemeljiti, zakaj meni, da bi sodišče druge stopnje lahko pomanjkljivosti samo odpravilo, ne da bi prekomerno poseglo v pravico strank do pritožbe oziroma, zakaj je z razveljavitvijo nedopustno poseglo v njeno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

8.7. Pritožnica bi torej morala v pritožbi utemeljiti, zakaj meni, da bi sodišče druge stopnje lahko pomanjkljivosti samo odpravilo, ne da bi prekomerno poseglo v pravico strank do pritožbe oziroma, zakaj je z razveljavitvijo nedopustno poseglo v njeno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

9.8. Pritožnica v laični pritožbi teh razlogov ne uveljavlja. Navaja le vsebinske razloge, zaradi katerih pa po 357. a členu ZPP pritožbe sploh ni mogoče vložiti. Vrhovno sodišče je zato na podlagi šestega odstavka 357.a člena ZPP in 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča druge stopnje.

9.8. Pritožnica v laični pritožbi teh razlogov ne uveljavlja. Navaja le vsebinske razloge, zaradi katerih pa po 357. a členu ZPP pritožbe sploh ni mogoče vložiti. Vrhovno sodišče je zato na podlagi šestega odstavka 357.a člena ZPP in 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča druge stopnje.

Zveza:

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 357a, 357a/2, 357a/4

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 357a, 357a/2, 357a/4

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.