Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, kakršen je zahtevek v obravnavani zadevi, je treba vrednost spornega predmeta oceniti. Zakon tu kombinira ocenitveno dolžnost tožnika in korekturno dolžnost sodišča.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vrednost spornega predmeta ocenilo na 211.500,00 EUR ter sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi. Pojasnilo je, da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Novem mestu.
2. Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tožeča stranka, ki predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da gre za tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe z neocenljivo vrednostjo. Res je, da je vrednost nepremičnine, ki je do 75/100 v solasti tožnice več, kot je njena ocena vrednosti spora, a zahtevek na nedopustnost izvršbe ni v neposredni odvisnosti od tega predmeta. Vrednost spora bi bilo mogoče vezati na primer na upnikovo terjatev, ki se uveljavlja v izvršilnem postopku, kar bi bilo primerneje. Pritožnica meni, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati vrednost spora, kakor jo je določila, torej 5.000,00 EUR, zaradi česar je Okrajno sodišče v Črnomlju stvarno pristojno za odločanje.
3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, kakršen je zahtevek v obravnavani zadevi, je treba vrednost spornega predmeta oceniti. Zakon tu kombinira ocenitveno dolžnost tožnika (2. odstavek 44. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP) in korekturno dolžnost sodišča (3. odstavek 44. člena ZPP). Primarna je tožnikova ocenitvena dolžnost (ki pomeni ocenitev interesa, da bi v pravdi uspel), kadar pa očitno previsoka ali prenizka navedba vrednosti odpira vprašanja o stvarni pristojnosti ali o pravici do revizije, se aktivira korekturna dolžnost sodišča. V obravnavani zadevi gre prav za takšno situacijo, saj je od določitve vrednosti spornega predmeta odvisna stvarna pristojnost sodišča. 6. Res je, da v primeru tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe obstaja več možnih načinov, kako oceniti vrednost spornega predmeta. Sodišče prve stopnje je to storilo tako, da je ocenilo vrednost nepremičnine, glede katere tožnica uveljavlja nedopustnost izvršbe. Ta način določitve vrednosti predmeta je najbolj v zvezi z naravo spora, bolj kot je višina terjatve, ki se zoper nekoga tretjega izterjuje v izvršilnem postopku, v katerem je predlagana izvršba na sporno nepremičnino, in vsekakor bolj kot znesek, ki ga je brez vsake argumentacije v tožbi navedla tožnica.
7. Pravilen je torej sklep sodišča prve stopnje, da glede na vrednost spornega predmeta ni pristojno za sojenje v tej zadevi, ampak je pristojno Okrožno sodišče (32. člena ZPP).
8. Višje sodišče je zato v skladu z 2. točka 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.