Jedro

Sodišče je zmotno zaključilo, da so stroški prve nasprotne udeleženke nastali po krivdi predlagateljev. Vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka spremeni tako, da prva nasprotna udeleženka Mestna občina ... sama nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da sta predlagatelja solidarno dolžna prvi nasprotni udeleženki Mestni občini ... (MO) povrniti stroške postopka v višini 821,30 EUR v roku 15-tih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Zahtevek prve nasprotne udeleženke za povračilo stroškov v presežku je sodišče zavrnilo (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožujeta predlagatelja iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagata, da višje sodišče sklep spremeni tako, da nasprotna udeleženka sama nosi svoje stroške postopka, podrejeno, da sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje, pri čemer je iz vsebine pritožbe razvidno, da sklep izpodbijata (le) v I. točki izreka. Ob pravilni uporabi določb Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1), Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter ob upoštevanju ustaljene sodne prakse bi moralo sodišče predlog prve nasprotne udeleženke (MO) za povrnitev stroškov postopka zavrniti kot neutemeljenega oziroma ga v delu celo zavreči kot prepoznega. Odločitev sodišča, ki je stroške naložilo v plačilo predlagateljema, ki naj bi bila domnevno kriva za ustavitev postopka (ker sta po vložitvi predloga za ugotovitev pripadajočega zemljišča k svoji nepremičnini to prodala in s tem izgubila pravni interes za nadaljnje vodenje tega postopka) je v nasprotju z ustaljeno sodno prakso, ki v takih primerih uporabo krivdnega načela po petem odstavku 35. člena ZNP izključuje. V primerih, ko je predlog v postopku po določbah ZVEtL-1 pravnomočno zavrnjen, ne gre za situacijo iz petega odstavka 35. člena ZNP, enako velja v primerih, ko je postopek po ZVEtL-1 ustavljen, ker predlagatelj zaradi spremenjenih okoliščin nima več pravnega interesa za vodenje postopka. Sodišče bi moralo pri odločanju o povrnitvi stroškov uporabiti določbo prvega odstavka 35. člena ZNP, ker tega ni storilo, je zmotno uporabilo materialno pravo.

Vloge MO z dne 15. 5. 2018, 16. 10. 2019 (in ne 16. 10. 2021) ter z dne 19. 3. 2020 (in ne 19. 3. 2021) je MO vložila v nepravdnem postopku III N 602/2017, ki se je nanašal na ugotovitev individualnega pripadajočega zemljišča k stavbi A. 52, postopek pa se je končal z izdajo meritornega sklepa. Te stroške bi morala MO v skladu s sedmim odstavkom 163. člena ZPP priglasiti najpozneje v roku 15-tih dni od prejema sklepa III N 602/2017 z dne 10. 7. 2020, česar ni storila, zato je zaradi poteka prekluzivnega roka izgubila pravico zahtevati povrnitev teh stroškov. Poleg tega bi bilo treba (če bi bili stroški priglašeni pravočasno) odločati po vsebini teh vlog, ali so bile res potrebne. Predlog za ugotovitev (individualnega) pripadajočega zemljišča ni bil očitno neutemeljen, vložitev predloga pa tudi ni bila izključno v interesu pritožnikov. Vloge MO tudi niso bile potrebne. Na podlagi določbe prvega odstavka 35. člena ZNP zato MO ni bila upravičena do povračila teh stroškov. Glede vloge MO z dne 8. 3. 2020 – odgovor na pritožbo – predlagatelja navajata, da je predlog za povrnitev stroškov zanj prav tako prepozen, saj bi morala MO zahtevati povrnitev teh stroškov že v sami pritožbi (tretji odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1). Pri odločanju o pritožbi, na katero je MO odgovorila, je sodišče uporabilo določbo prvega odstavka 35. člena ZNP, navedbe MO v odgovoru na pritožbo pa tudi niso v ničemer prispevale k odločitvi o pritožbi B. B. na sklep III N 602/2017. Poleg tega je MO odgovarjala na pritožbo B. B. in ne predlagateljev. B. B. je prevzel postopek III N 602/2017 kot (novi) predlagatelj namesto prejšnjih predlagateljev. Predlagatelja v tem postopku zato ne moreta nositi nobenih stroškov, ki so nastali v postopku III N 602/2020. Glede stroškov, ki se nanašajo na predmetni postopek III N 769/2020, pa predlagatelja navajata, da sodišče ni odločalo meritorno. Postopek se je končal s sklepom o ustavitvi z dne 23. 11. 2021, ker sta predlagatelja sodišču sporočila, da nimata pravnega interesa za nadaljevanje postopka. Smiselno gre za podobno situacijo kot v primeru umika predloga. V skladu s sodno prakso je treba v tem primeru v postopkih po ZVEtL uporabiti določbo prvega odstavka 35. člena ZNP. Zgolj dejstvo umika predloga še ne opravičuje uporabe petega odstavka 35. člena ZNP. Nepravdni postopek je specifičen, poudarjen je tudi javni interes in tudi v interesu MO kot zemljiškoknjižne lastnice in občine, na območju katere se nahaja stavba, bi moralo biti, da se postopek meritorno konča. Upoštevaje urbanistično izvedensko mnenje v tem postopku iz marca 2011 predlog za ugotovitev skupnega pripadajočega zemljišča k stavbi na A. 52 nikakor ni bil neutemeljen. Ker sta pritožnika svojo hišo prodala B. B., od 31. 7. 2020 nista več zemljiškoknjižna lastnika parcele, na kateri stavba A. 52 stoji in od takrat sploh nista več izpolnjevala zakonskih pogojev za upravičenega predlagatelja, kar bi sodišče moralo ugotoviti po uradni dolžnosti. Kasnejša prodaja stavbe, h kateri se ugotavlja pripadajoče zemljišče, nikakor ne pomeni malomarnega ali objestnega ravnanja predlagateljev. Od 31. 7. 2020 dalje sta bila upravičena predlagatelja tega postopka B. B. kot novi zemljiškoknjižni lastnik stavbe na A. 52 in MO kot zemljiškoknjižna lastnica spornih parcel in občina, na območju katere se nahaja stavba, h kateri se ugotavlja skupno pripadajoče zemljišče. Oba navedena bi lahko predlagala nadaljevanje konkretnega postopka, pa ga nista. Kljub temu, da bi MO morala zasledovati javni interes, ne le, da ni predlagala nadaljevanja postopka, temveč je zasledovala le svoj interes za povrnitev stroškov postopka. Sodišče bi zato moralo odločiti o stroških postopka po prvem odstavku 35. člena ZNP in odločiti, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Predlagatelja v obsežni pritožbi utemeljeno opozarjata, da je bil predmetni postopek izveden tudi v interesu prve nasprotne udeleženke, saj je šlo za ureditev pravilnega zemljiškoknjižnega stanja. Pravilno navajata tudi, da je treba v skladu z (novejšo) sodno prakso v postopkih, ki se vodijo po ZVEtL-1, pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka primarno uporabiti določbo prvega odstavka 35. člena ZNP in le izjemoma določbo petega odstavka 35. člena ZNP, ki jo je kot podlago za svojo odločitev uporabilo sodišče prve stopnje. Sodišče je namreč štelo, da sta predlagatelja z vložitvijo predloga, ki je povzročil tek postopka in kasnejšo izgubo pravnega interesa, zaradi katere se je postopek ustavil, prvi nasprotni udeleženki povzročila stroške postopka, ki sta ji jih na podlagi petega odstavka 35. člena ZNP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 dolžna povrniti, ker so stroški nastali po njuni krivdi.

5. Utemeljene so navedbe predlagateljev, ki sta svojo hišo prodala B. B. in od 31. 7. 2020 nista več zemljiškoknjižna lastnika parcele,1 na kateri stoji stavba A. 52 (h kateri se je ugotavljalo skupno pripadajoče zemljišče), da kasnejša prodaja stavbe, h kateri se ugotavlja pripadajoče zemljišče, ne pomeni malomarnega ali objestnega ravnanja predlagateljev in zgolj dejstvo, da sta predlagatelja zaradi prodaje izgubila pravni interes za nadaljevanje tega postopka, še ne opravičuje uporabe krivdnega načela iz določbe petega odstavka 35. člena ZNP. Od 31. 7. 2020 dalje sta bila upravičena predlagatelja tega postopka B. B. kot novi zemljiškoknjižni lastnik stavbe na A. 52 (1. točka 46. člena ZVEtL-1)2 in prva nasprotna udeleženka kot zemljiškoknjižna lastnica spornih parcel in občina, na območju katere se nahaja stavba (4. in 5. točka 46. člena ZVEtL-1), oba bi lahko predlagala nadaljevanje predmetnega postopka, a ga nista. Nadalje predlagatelja utemeljeno opozarjata tudi, da glede na vsebino urbanističnega izvedenskega mnenja iz marca 2021, izdelanega v tem postopku,3 njun predlog za ugotovitev skupnega pripadajočega zemljišča k stavbi na A. 52 tudi ni bil očitno neutemeljen.

6. Glede na vse relevantne okoliščine je torej sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da so stroški prve nasprotne udeleženke nastali po krivdi predlagateljev in je pri odločanju o stroških postopka zmotno uporabilo peti odstavek 35. člena ZNP, namesto pravilno prvega odstavka 35. člena ZNP, v skladu s katerim vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka.

7. Predlagatelja pa utemeljeno navajata tudi, da stroški, ki jih je prva nasprotna udeleženka (tudi) priglasila v tem postopku (tj. za odgovor na predlog, ki se je nanašal na določitev individualnega pripadajočega zemljišča, pripombe na izvedeniško mnenje z dne 16. 10. 2019 in 19. 3. 2020 ter odgovor na pritožbo, vse vloženo v zadevi II N 602/2017), ne predstavljajo stroškov tega nepravdnega postopka.4 Nastali so namreč v postopku II N 602/2017. V tem je bilo odločeno z izdajo meritornega sklepa z dne 10. 7. 2020, z istim sklepom pa je bil predlog predlagateljev na ugotovitev skupnega pripadajočega zemljišča (podan v vlogi z dne 22. 10. 2019) izločen iz obravnavanja predhodne zadeve in se je vpisal na novo kot samostojni predlog, ki se je obravnaval v predmetnem pravdnem postopku. Prva nasprotna udeleženka bi morala torej navedene stroške priglasiti v drugem postopku, tj. v postopku II N 602/2017 (v 15-tih dneh od zaključka postopka v skladu s sedmim odstavkom 163. člena ZPP oziroma za odgovor na pritožbo v sami vlogi v skladu s tretjim odstavkom 163. člena ZPP, oboje v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1), ne pa v predmetnem nepravdnem postopku.

8. Glede na obrazloženo in ker sodišče druge stopnje ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka spremenilo tako, da prva nasprotna udeleženka sama nosi (tudi) stroške postopka v višini 821,30 EUR (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1).

1 Kot je razvidno iz zemljiške knjige. 2 Od 31. 7. 2020 predlagatelja nista več izpolnjevala zakonskih pogojev za upravičenega predlagatelja postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča po 46. členu ZVEtL-1, s čimer je bilo sodišče prve stopnje seznanjeno. 3 Glej grafični prikaz št. 4 v izvedenskem mnenju izvedenke mag. C. C., ki ga je izdelala v tem postopku v marcu 2021. 4 Teh navedb prva nasprotna udeleženka ni prerekala (odgovor na pritožbo ni vložila), iz podatkov predmetnega spisa pa izhaja, da se navedene vloge ne nanašajo na to zadevo (skupno pripadajoče zemljišče), nekaterih v tem spisu sploh ni.