U-I-158/99

2. 3. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Andreja Kokola, ki ga zastopa Marija Kokol, oba s Ptuja, na seji dne 2. marca 2000

s k l e n i l o :

Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 56. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91, 17/91, 12/92, 71/93, 2/94 in 38/94) in za oceno tretje alinee prvega odstavka 2. člena Pravilnika o štipendiranju (Uradni list RS, št. 29/93, 64/93, 64/94, 69/94, 33/95, 38/96, 39/97 in 81/97) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pobudnik, študent, izpodbija tretjo alineo prvega odstavka drugega člena Pravilnika o štipendiranju (v nadaljevanju: Pravilnik-93), smiselno pa tudi drugi odstavek 56. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (v nadaljevanju: ZZZPB) v besedilu, ki je veljalo pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 69/98 - ZZZPB-D). Pravilnik je z izpodbijano določbo kot enega od pogojev, ki jih mora izpolniti študent, ki uveljavlja pravico do štipendije, zahteval tudi izpolnjevanje materialnih pogojev iz 56. člena ZZZPB. Pobudnik meni, da ni v skladu z Ustavo določba, po kateri se dohodek na družinskega člana ugotavlja glede na drugo trimesečje tekočega leta, kot je med drugim določal 56. člen ZZZPB. Ureditev bi morala dopustiti široko polje presoje, da se ne bi, kot je bilo v njegovem primeru, pravica brez utemeljenega razloga odrekla zaradi manjšega preseganja cenzusa samo v tem obdobju. Predlaga prednostno obravnavo zadeve in kot razlog navaja možnost ponovne zavrnitve dodelitve štipendije, če bi v mesecu juniju 1998 materi izplačan znesek za nadurno delo, ki je bil vštet v dohodek družine za drugo trimesečje 1998, na podlagi spremenjene ureditve ponovno upoštevali pri ugotavljanju dohodka družine za leto 1998.

2.Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve odgovarja, da štipendiranje ureja ZZZPB. Republiške štipendije se zagotavljajo iz sredstev državnega proračuna in predstavljajo pomoč države za zagotavljanje socialne varnosti štipendista in njegove družine, so pa tudi izraz javnega interesa za izboljšanje izobrazbene strukture prebivalstva in del politike poklicnega svetovanja in zaposlovanja. Prispevajo k izboljšanju zaposlitvenih možnosti mladih po zaključenem izobraževanju ter k dvigu splošne ravni delovanja trga dela. Ministrstvo opozarja, da izpodbijani pravilnik ne velja več, pojasnjuje pa tudi svoje stališče do podobne določbe v veljavnem pravilniku. Ta podrobneje opredeljuje tiste materialne, socialne in osebne pogoje kandidata in njegove družine, ki v konkretnem primeru omogočajo organu z javnim pooblastilom odločitev o upravičenosti do republiške štipendije. S tem pa je na področju štipendiranja zagotovljeno uresničevanje določbe prvega odstavka 50. člena Ustave o pravici državljanov do socialne varnosti pod pogoji, določenimi z zakonom.

B.

3.Ustavno sodišče je zadevo obravnavalo prednostno na podlagi šeste alinee 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98).

4.Ustavno sodišče le izjemoma lahko presoja tudi predpise, ki so že prenehali veljati, pa se še uporabljajo, če so izpolnjeni pogoji po 47. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) in pobudnik izkaže pravni interes za takšno presojo. Pobudnik je pobudo vložil 29. 6. 1999, torej po tem, ko je Minister za delo, družino in socialne zadeve izdal nov Pravilnik o štipendiranju, ki je pričel veljati 19. 6. 1999 (Uradni list RS, št. 48/99 - v nadaljevanju: Pravilnik-99). Vendar pa se je Pravilnik-99 pričel uporabljati šele s šolskim oziroma študijskim letom 1999/2000. Pobudnik je vložil tudi tožbo zoper odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, s čimer izkazuje pravni interes tako za obravnavo Pravilnika-93, kot tudi za obravnavo zakonske ureditve, ki je veljala v času med 17. 7. 1994 in 24. 10. 1998, ker bo o vloženi tožbi pristojno sodišče odločalo na njuni podlagi. Ustavno sodišče zato pobude ni zavrglo, kot je predlagal nasprotni udeleženec.

5.Pogoje, ki jih mora izpolnjevati dijak ali študent, da lahko uveljavi pravico do republiške štipendije, določa 56. člen ZZZPB. Izpodbijani Pravilnik-93, izdan za uresničevanje zakona, je v 2. členu nekatere pogoje podrobneje razčlenil, v zvezi z materialnimi pogoji prosilčeve družine pa je v tretji alinei prvega odstavka tega člena le navedel, da morajo biti izpolnjeni pogoji, kot jih določa 56. člen ZZZPB. Po zakonski ureditvi, ki je veljala od 17. 7. 1994 do 24. 10. 1998, so pravico do štipendije lahko uveljavljali dijaki in študenti, ki so se šolali v kraju stalnega bivališča in so izhajali iz družin, v katerih dohodek na družinskega člana v drugem trimesečju tekočega leta ni dosegal 100% zajamčene plače po zakonu, oziroma če so se šolali v kraju izven stalnega bivališča in dohodek na družinskega člana v istem obdobju ni dosegal 130% zajamčene plače po zakonu in so redno izpolnjevali učne oziroma študijske obveznosti. Od uveljavitve ZZZPB-D v oktobru 1998 dalje pa republiško štipendijo lahko pridobi kandidat, pri katerem dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred prijavo na razpis ne presega celoletnega zneska 130% zajamčene plače.

6.Ustavno sodišče je že večkrat navedlo, da ima zakonodajalec avtonomno pravico, da za različne potrebe v mejah svoje pristojnosti opredeljuje dejanska stanja in nanje veže pravne posledice. Široko polje presoje mu gre zlasti na področjih, kjer uresničuje načelo socialne države (2. člen Ustave). Odločitev, da uresničevanje pravice do republiške štipendije veže na dohodek družine v določenem krajšem ali daljšem obdobju, ki je isto za vse kandidate, je izraz takšne zakonodajalčeve pravice. Glede na to je Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo.

C.

7.Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k

Franc Testen