Jedro

Na podlagi začasne sodne poravnave kot izvršilnega naslova ni mogoče zahtevati izdaje začasne odredbe o nadomestitvi odpadlih stikov, zato predlagatelj ni mogel uspeti s svojim predlogom. Predlagatelj bi moral na podlagi začasne sodne poravnave vložiti ustrezen predlog za izvršbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja z dne 16. 11. 2021 za izdajo začasne odredbe z vsebino, kot je razvidna iz izreka izpodbijanega sklepa.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi predlogu za nadomestitev stikov in izrek denarne kazni v primeru, če se nasprotna udeleženka ne bo držala odredbe sodišča. Navaja, da je prvo sodišče neutemeljeno zavrnilo njegov predlog za nadomestitev odpadlih stikov s sinom A. Stiki so bili določeni začasno, na podlagi sklenjenega dogovora (začasne sodne poravnave), takoj zatem pa je nasprotna udeleženka podala zoper predlagatelja kazensko ovadbo in je predlagala ukinitev stikov, čeprav je dobro vedela, da predlagatelj ne ogroža otroka in da so njeni sumi o spolni zlorabi neutemeljeni, kar vse se je zelo hitro izkazalo v samem postopku. Nasprotna udeleženka je hotela preprečiti predlagatelju daljši stik z otrokom, ko bo ona v porodnišnici. Predlagatelj zaradi njene samovolje ni imel nobenega stika z otrokom več kot dva meseca, v času od 21. 9. do 15. 11. 2021. Ker nasprotna udeleženka ni dovolila nobenega stika z otrokom, je predlagatelj upravičen, da se ti stiki nadomestijo. Sin ima očeta rad in ga je zelo pogrešal v času, ko mati ni dovolila nobenega kontakta med njima. Predlagani daljši stik očeta s sinom za otroka ne bo obremenitev. Tudi daljša odsotnost od matere za otroka ne bo imela nobenih posledic. V otrokovo korist bi bilo, da se mu omogoči dalj časa trajajoči stik z očetom. Nedopustno je, da se otroku in predlagatelju ne omogoči nadomestitve stikov, ki so odpadli zaradi izmišljenega suma spolne zlorabe. V izogib samovolji nasprotne udeleženke je predlagatelj predlagal tudi izrek denarne kazni, če se ne bo držala dogovorjenih stikov po začasni sodni poravnavi.

3. Nasprotna udeleženka ni odgovorila na vročeno pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Udeleženca sta na naroku 16. 9. 2021 uredila stike med njunim sinom A. in predlagateljem v obdobju do izdelave izvedenskega mnenja v zadevi oziroma do naslednjega naroka, in sicer z začasno sodno poravnavo. Ker nasprotna udeleženka ni spoštovala začasne sodne poravnave in je predlagatelju po njegovih trditvah preprečevala stike z otrokom vse od 21. 9. 2021 dalje, je predlagatelj z vlogo z dne 16. 11. 2021 predlagal, da prvo sodišče izreče nasprotni udeleženki za primer kršitve obveznosti po začasni sodni poravnavi denarno kazen, za primer ponovne kršitve pa novo, višjo denarno kazen. Poleg tega je tudi predlagal, da se odpadli stiki med otrokom in njim v obdobju od 21. 9. 2021 do 15. 11. 2021 nadomestijo tako, da ima otroka neprekinjeno od izdaje odredbe do 24. 12. 2021. 6. Prvo sodišče je obravnavalo predlagateljevo vlogo z dne 16. 11. 2021 predvsem kot predlog za izdajo začasne odredbe. S takšnim obravnavanjem njegovega predloga po vsebini je predlagatelj očitno soglašal, saj mu v pritožbi ne nasprotuje. Bistvo njegovega predloga je bilo v tem, da se odpadli stiki med otrokom in njim nadomestijo.

7. Prvo sodišče je zavrnilo predlagateljev predlog za izdajo začasne odredbe, ker je ugotovilo, da otrok udeležencev ni ogrožen oziroma, ker predlagani način nadomestitve odpadlih stikov otroku ne bi bil v korist. Pritožbeno sodišče soglaša s to ugotovitvijo (gledano z vidika presoje zadeve pod predpostavko, da bi bila izdaja začasne odredbe sploh mogoča) in se v izogib ponavljanju sklicuje na pravilne razloge izpodbijanega sklepa, v katerih je zajet tudi odgovor na pritožbene navedbe. Ne glede na to pa je predlagateljev predlog neutemeljen že zato, ker v dani situaciji ne bi bilo mogoče izdati predlagane začasne odredbe.

8. Glede na to, da sta udeleženca uredila izvajanje stikov v času tega postopka z začasno sodno poravnavo, je imel predlagatelj možnost, da bi na njeni podlagi predlagal izvršbo (tudi začasna sodna poravnava predstavlja izvršilni naslov - 1. točka drugega odstavka 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ), in sicer v skladu z 238. f členom, v zvezi z 226. členom ZIZ. Izdaja začasne odredbe glede na sklenjeno začasno sodno poravnavo zato ni prišla v poštev (267. člen ZIZ). Pot, ki jo je ubral predlagatelj, zato ni predstavljala ustrezne materialnopravne podlage za uveljavitev pravice iz začasne sodne poravnave, da bi se doseglo izvajanje stikov med otrokom in predlagateljem oziroma nadomestilo odpadle stike. Na ta način (kot je to predlagal predlagatelj) tudi ni mogoče doseči izdaje sklepa o denarni kazni kot neposrednega dejanja izvršbe, saj je treba izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (v tem primeru začasne sodne poravnave) najprej šele dovoliti.

9. Na podlagi začasne sodne poravnave kot izvršilnega naslova tako ni mogoče zahtevati izdaje začasne odredbe o nadomestitvi odpadlih stikov, zato predlagatelj ni mogel uspeti s svojim predlogom. Predlagatelj bi moral na podlagi začasne sodne poravnave vložiti ustrezen predlog za izvršbo.

10. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).