Jedro

Prvo sodišče je menilo, da zaradi lastnega strokovnega znanja, sodelovanje izvedenca ni potrebno. Pri ugotavljanju navedenih dejstev je potrebno posebno znanje s področja medicine in ne le splošna znanja, zato bi moralo prvo sodišče, v kolikor takšna strokovna znanja ima, pravdne stranke med pravdo seznaniti s strokovnimi stališči, jim podati svoj izvid in mnenje, kot je to naloga izvedenca, da bi stranke lahko na takšno mnenje dale pripombe. Na ta način bi se strankam omogočilo, da se o relevantnih dejstvih izjavijo, sodišče pa bi po pripombah pravdnih strank moralo znova oceniti, ali razpolaga s strokovnim znanjem, s katerim lahko odgovori na pripombe pravdnih strank. Če bi sodišče po pripombah pravdnih strank ugotovilo, da so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če bi nastal dvom v pravilnost podanega mnenja, bi sodišče moralo postaviti izvedenca.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se vmesna sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano vmesno sodbo razsodilo, da je tožena stranka kot zavarovalnica odgovorna tožniku za škodo, največ do zneska zavarovalne vsote v višini 68.853,28 EUR, ki je tožniku nastala zaradi poškodb, ki jih je utrpel v prometni nesreči dne 16. 9. 2003. 2. Tožena stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1) in v nadaljevanju v pritožbi navaja, da sta tožena stranka in stranski intervenient ugovarjala zastaranju tožnikove terjatve, sodišče prve stopnje pa je njun ugovor zastaranja zavrnilo. Iz zdravstvene dokumentacije izhaja, da se je tožnikovo zdravstveno stanje ustalilo najkasneje v začetku leta 2005 zaradi poškodb, ki jih je utrpel v obravnavani nesreči. Po navedenem obdobju je tožnik opravljal le še kontrolne preglede. V zvezi z ugovorom zastaranja je tožena stranka predlagala tudi postavitev izvedenca medicinske stroke, da bi ocenil, kdaj so se posledice poškodb pri tožniku ustalile, vendar je sodišče prve stopnje dokazni predlog neutemeljeno zavrnilo, kar je tožena stranka posebej grajala na naroku dne 18. 2. 2013. Napačna je ugotovitev prvega sodišča, da se je v času prometne nesreče na cesti nahajal pesek, šoder in kamenje. Policisti, ki so obravnavali prometno nesrečo so izpovedali, da v kolikor bi ob obravnavi prometne nesreče ugotovili, da je bilo na cestišču kamenje, pesek ali kaj podobnega, bi to zapisali v policijski zapisnik in obvestili stranskega intervenienta. Sodišče prve stopnje ni pojasnilo razlogov, zaradi katerih ni sledilo izpovedbam policistov. Policista T. G. in S. K., sta izpovedala, da se je v letu 2003 gradil viadukt Črni Kal, zato je bilo na cesti velikokrat polno kamenja in peska, policisti pa so obveščali stanskega intervenienta, da je cesto počistil. Iz navedenih izpovedb prvo sodišče zmotno ugotavlja, da je bil pesek oziroma kamenje na cesti v času obravnavanega škodnega dogodka. Prvo sodišče je sledilo izpovedbi tožnika in njegovega brata, ki sta zainteresirana za izid tega postopka, ob tem, da njuni izpovedbi nista skladni. Tožnik je izpovedal, da je bilo na delu cestišča, kjer je padel bolj droben pesek, njegov brat pa je izpovedal, da so bili na spornem delu cestišča veliki kamni in šoder. Tožnikov brat je še izpovedal, da je bilo kamenje samo po ovinku, iz izvedeniškega mnenja pa izhaja, da je tožnik padel pred ovinkom oziroma ob vstopu v ovinek. Iz navedenega je mogoče ugotoviti, da vzrok za tožnikov padec ni kamenje, pač pa je tožnik vozil z neprilagojeno hitrostjo glede na njegove vozniške sposobnosti. Tožena stranka je predlagala dopolnitev izvedeniškega mnenja, ki bi omogočalo odgovor na vprašanja o drugih možnih vzrokih za zdrs motorja, ob dejstvu, da je dolžnik na naroku izpovedal, da je zaviral na prvo in zadnje kolo in da je nato motor spodneslo. V primeru naglega odvitja iz smeri vožnje na cestišču ne bi bilo zavornih sledi, tožnik pa bi vseeno padel, kar dokazuje, da je tožnik vozil z neprilagojeno hitrostjo.

3. Stranski intervenient vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in v nadaljevanju v pritožbi navaja, da iz zdravstvene dokumentacije izhaja, da je bilo zdravstveno stanje po predlagani operaciji 5. 9. 2005 stabilizirano. Iz zdravstvene dokumentacije ne izhaja, da bi bila operacija nato opravljena. Sodišče ni sledilo dokaznemu predlogu, da se postavi izvedenec medicinske stroke, ki bi lahko pojasnil, kdaj se je zdravstveno stanje tožnika stabiliziralo. Policisti kamenja in peska niso opazili, izpovedali pa so, da bi v policijski zapisnik to navedli, če bi bilo na cestišču kamenje, šoder ali zemlja. Izpovedba tožnika in njegovega brata se razlikujeta in imata številne vrzeli. Tožnik je izpovedoval v nasprotju s trditvami v ugovoru pred sodnikom za prekrške, kjer ni omenjal kamenja na cesti, v ugovor je zapisal, da je bila cesta prašna. Tožnik je izpovedal, da se po navedeni poti vozi vsakodnevno, kamenja in peska pa na cestišču ni bilo, razen ob kamnolomu štiri kilometre višje od kraja nesreče, kar je v nasprotju s tožnikovimi navedbami, da je v času prometne nesreče po navedeni poti vozilo veliko število tovornjakov, zaradi gradnje avtoceste in je bila cesta polna kamenja in prahu. Toženčev brat je izpovedal, da je na cestišču videl velike kamne in šoder, ki naj bi bili čez celotni ovinek, kar je v nasprotju s policijskim zapisnikom in izpovedbami policistov. Sodišče ni pojasnilo razlogov, zaradi katerih je poklonilo vero izpovedbi tožnika in njegovega brata. Tožnik in njegov brat sta izpovedala, da običajno peska in kamenja ni bilo, predstavniki stranskega intervenienta pa so izpovedali, da se je cesta redno čistila. Sodišče ni popolnoma ugotovilo dejansko stanje, bistveno je kršilo tudi pravila postopka, saj ni sledilo dokaznemu predlogu, da se izvedenec zasliši na naroku. Izvedenec ugotavlja, da bi nesrečo lahko povzročila nagla reakcija ali zaviranje, ugotavlja, da zaviranja ni bilo, ker ni zavornih sledi, kar pa je v nasprotju z izpovedbo tožnika, da je 300 m pred zdrsom zaviral, nakar pa ga je zaneslo. Izvedenec ugotavlja, da je tožnik vozil 0,6 m levo od desnega roba vozišča, v policijskem zapisniku pa je navedeno, da so sledi drsenja motorja 2,35 m od robne črte. Sledi bočnega drsenja se začenjajo 2,35 m od roba črte, zato ni logično, da bi tožnik vozil 0,6 m od roba. Zavarovanec tožene stranke je redno pregledoval cesto in ni opazil nepravilnosti, zato je protispisna ugotovitev, da zavarovanec ni vzdrževal in pregledoval ceste. Sodišče ugotavlja, da bi bilo le z vpogledom v dnevnik vzdrževanja mogoče ugotoviti, ali je zavarovanec tožene stranke redno pregledoval in vzdrževal cesto, kar pa je v nasprotju s prosto presojo dokazov, ob tem, da sodišču prve stopnje tudi toženo stranko ni pozvalo v okviru materialnega procesnega vodstva, da navedeni dokaz predloži. 4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Sodišče prve stopnje je na podlagi zdravstvene dokumentacije v sodbi podrobno in izčrpno navedlo razloge, na podlagi katerih je ugotovilo obdobje, ko se je zdravstveno stanje tožnika zaradi poškodb, ki jih je dobil ob prometni nesreči, stabiliziralo na način, da bi se ob potrebni skrbnosti lahko seznanil z obsegom nepremoženjske škode. Na podlagi takšnih ugotovitev je prvo sodišče zaključilo, da ni utemeljen ugovor zastaranja tožene stranke. Tožena stranka je v ta namen predlagala izvedbo dokaza z izvedencem medicinske stroke, prvo sodišče pa je navedeni dokaz zavrnilo, ker je štelo, da že medicinska dokumentacija zadošča za prepričljive ugotovitve o obdobju, v katerem se je tožnik lahko seznanil z obsegom nepremoženjske škode. Prvo sodišče je tudi menilo, da zaradi lastnega strokovnega znanja, sodelovanje izvedenca ni potrebno. Pri ugotavljanju navedenih dejstev je potrebno posebno znanje s področja medicine in ne le splošna znanja, zato bi moralo prvo sodišče, v kolikor takšna strokovna znanja ima, pravdne stranke med pravdo seznaniti s strokovnimi stališči, jim podati svoj izvid in mnenje, kot je to naloga izvedenca, da bi stranke lahko na takšno mnenje dale pripombe. Na ta način bi se strankam omogočilo, da se o relevantnih dejstvih izjavijo, sodišče pa bi po pripombah pravdnih strank moralo znova oceniti, ali razpolaga s strokovnim znanjem, s katerim lahko odgovori na pripombe pravdnih strank. Če bi sodišče po pripombah pravdnih strank ugotovilo, da so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če bi nastal dvom v pravilnost podanega mnenja, bi sodišče moralo postaviti izvedenca. Če sodišče prve stopnje ne postopa na opisan način, je kontradiktornost pri obravnavi strokovnih vprašanj (ki jih je sodnik razrešil kar s svojim znanjem) zagotovljena le na pritožbeni stopnji (2), kar pa pomeni kršitev pravice stranke do izjave v postopku pred sodiščem prve stopnje in kršitev načela kontradiktornosti pravdnega postopka.

6. Pritožbi sta pri pritožbenem sodišč ustvarili dvom v pravilnost ugotovitev prvega sodišča glede obdobja, ki ga prvo sodišče šteje kot odločilnega in v katerem se je po ugotovitvah prvega sodišča tožnik lahko dokončno seznanil z obsegom nepremoženjske škode. Pritožbi zatrjujeta, da zdravstvena dokumentacija potrjuje, da se je zdravljenje poškodb tožnika zaključilo že leta 2005, kasneje je tožnik opravljal le še zdravniške preglede, opravljena tudi ni bila napovedana operacija, pri tem pa posebej izpostavljata, da bi le izvedenec medicinske stroke lahko prepričljivo odgovoril na sporna vprašanja. Pritožbeno sodišče pritrjuje navedenim pritožbenim trditvam, zato je bilo treba sodbo že iz navedenega razloga razveljaviti in vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem bo prvo sodišče moralo postaviti izvedenca medicinske stroke, ki bo lahko dal prepričljive in strokovne odgovore glede navedenih spornih dejstev.

7. Prvo sodišče je sledilo izvedencu, da je do zdrsa motornega kolesa tožnika prišlo na vstopu v levi ovinek, do zdrsa pa po ugotovitvah prvega sodišča ni prišlo zaradi neprilagojene hitrosti. Na podlagi izpovedbe tožnika in njegovega brata je prvo sodišče ugotovilo, da je do prometne nesreče prišlo iz razloga, ker je tožnik iznenada zapeljal na kamen oziroma pesek, zaradi česar je prišlo do zdrsa motornega kolesa in padca tožnika. Pritožbi pa utemeljeno opozarjata, da se prvo sodišče v sodbi ni opredelilo do odločilnih izpovedb tožnika in njegovega brata, ki sta si v posameznih delih v nasprotju. Tožnikov brat je izpovedal, da je bilo kamenje „čez cel ovinek, da je bilo na ravnem delu cestišče vredu, in da je bilo kamenje samo po ovinku“, tožnik pa je izpovedal, da je do zdrsa prišlo pred levim ovinkom. Tožnikov brat je izpovedal, da so bili na cesti veliki kamni in šoder, tožnik pa, da so bili na cesti majhni kamini od 0 do 16 mm. Pritožbi zato utemeljeno opozarjata, da se prvo sodišče do navedenih nasprotujočih izpovedb tožnika in njegovega brata v sodbi ni opredelilo, pa bi se moralo, ker je prvo sodišče na podlagi njunih izpovedb ugotovilo, da je do zdrsa motorja prišlo zaradi peska in kamenja na cestišču. Iz navedenega razloga je tudi ugotovilo, da policisti v policijski zapisnik niso napisali pravega vzroka za nesrečo in tudi ni sledilo izpovedbam policistov, da bi v primeru, če bi bile na cesti ovire (kamenje, pesek, šoder) to zapisali v policijski zapisnik. Glede odgovornosti zavarovanca tožene stranke za opustitev rednega vzdrževanja ceste, se prvo sodišče v sodbi tudi ni opredelilo do izpovedbe tožnika in njegovega brata, ki sta izpovedala, da sta redno uporabljala za vožnjo sporni del ceste in da pred nesrečo na cesti ni bilo kamenja in peska, čeprav je tožnik v tožbi zatrjeval, da je bilo na spornem delu ceste zaradi gradnje avtoceste, vedno polno kamenja (kar so potrdili tudi zaslišani policisti), zaradi česar bi moral zavarovanec tožene stranke čistiti cestišče z večjo stopnjo skrbnosti.

8. V novem sojenju bo moralo prvo sodišče podrobneje zaslišati tožnika in njegovega brata, na fotografijah izvedenca naj točno označita, kje se je nahajalo kamenje oziroma pesek, ugotovijo naj se razlogi, zaradi katerih so njune izpovedbe različne, tako glede mesta, kjer se je nahajal pesek in kamenje, kakor tudi razlike o velikosti ovir. Tožnik bo moral tudi podrobneje pojasni razloge, zaradi katerih je pred sodnikom za prekrške zatrjeval, da je do nesreče prišlo iz razloga, ker je bila cesta prašna. Sodišče prve stopnje se bo moralo v novem sojenju v sodbi opredeliti do vseh relevantnih okoliščin in oceniti vse relevantne dokaze, torej tudi tiste, ki ne potrjujejo dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in pojasniti razloge zaradi katerih jih ne sprejema. Posebej zaradi nasprotujočih se izpovedb tožnika in prič ter listinskih dokazov, je dejansko stanje nepojasnjeno in odprto, zato bo pred sodiščem prve stopnje težka naloga, da prepričljivo ugotovi dejanske okoliščine poteka prometne nesreče. 9. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog tožene stranke in stranskega intervenienta, da se dodatno zasliši izvedenca na naroku, saj sta pritožnika opredeljeno pojasnila razloge za takšen dokazni predlog. Tožena stranka in stranski intervenient sta predlagala dodatno zaslišanje izvedenca, da bi pojasnil potek nesreče, glede na izpoved tožnika, da je zaviral pred znakom, kjer je določena omejitev hitrosti, nato pa ga je zaneslo, kar naj bi bilo 300 m pred ovinkom (3), teh trditev tožnika pa izvedenec v mnenju ni upošteval, kar bi potrditvah pritožnikov lahko bil vzrok za zdrs motorja, glede na ugotovitve izvedenca, da je do nestabilnosti motornega kolesa lahko prišlo tudi zaradi kakšne nagle reakcije (ne le zaradi kamenja na cesti). Izvedenec bi po mnenju pritožnikov moral tudi ugotoviti, ali bi do nesreče prišlo, če bi tožnik vozil s dovoljeno hitrostjo. Sodišče prve stopnje bo zato moralo v novem postopku na narok povabiti izvedenca in razjasniti navedena sporna vprašanja, na katera opozarjata pritožnika, novega izvedenca pa bo postavilo le v primeru, če se bodo ugotovile pomanjkljivosti v odgovorih izvedenca na dodatna vprašanja pritožnikov in bo nastal utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja.

10. Pritožbeni razlogi so bili utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo in vmesno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

11. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

(1) V nadaljevanju ZPP.

(2) Primerjaj Jan Zobec: Pravdni postopek s komentarjem; zakon s komentarjem tč. 9 stran 476. (3) Glej izpoved tožnika na strani 45 sodnega spisa.