Jedro

Vročitev plačilnega naloga je bila dolžniku opravljena dne 26. 5. 2020, to je v času razglašene epidemije zaradi nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19) – koronavirus in tudi v času veljave posebnih ukrepov v sodstvu zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih. V času trajanja posebnih ukrepov v nenujnih zadevah procesni roki niso tekli, prav tako se niso vročala sodna pisanja. Če je bila vročitev kljub temu opravljena, pa je rok začel teči prvi naslednji dan po prenehanju veljavnosti posebnih ukrepov, to je dne 1. 6. 2020. V obravnavani izvršilni zadevi, ki ne spada med nujne zadeve in v kateri je bil dolžniku plačilni nalog vročen v času trajanja posebnih ukrepov, je tako sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je rok za plačilo sodne takse dolžniku začel teči 1. 6. 2020 in se je iztekel dne 8. 6. 2020. Dolžnik v pritožbi zmotno meni, da se vročitev ne bi smela opraviti v času razglašene epidemije, saj je bil dolžnik kot stranka postopka zavarovan na način, da tudi v primeru, če se je vročitev v času epidemije opravila, mu je rok za opravo procesnih dejanj (plačilo sodne takse) začel teči šele naslednji dan po prenehanju veljavnosti posebnih ukrepov, kar v konkretnem primeru pomeni dne 8. 6. 2020.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje štelo, da je ugovor zoper sklep o izvršbi umaknjen. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil dolžniku plačilni nalog z dne 21. 4. 2020 vročen dne 26. 5. 2020, rok za plačilo sodne takse pa se je iztekel dne 8. 6. 2020. Ker dolžnik sodne takse ni plačal v roku, ki mu ga je določilo sodišče v plačilnem nalogu, pri tem pa niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, je sodišče ugovor štelo za umaknjen po petem odstavku 29.b člena ZIZ.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo dolžnik in navaja, da plačilnega naloga za plačilo sodne takse ni prejel, zato tudi ni vedel višine sodne takse. Navedel je, da v času epidemije roki niso tekli in je tako napačna ugotovitev sodišča, da se je rok za plačilo sodne takse iztekel dne 8. 6. 2020. Predsednik Vrhovnega sodišča RS je odločil, da v tistih ne nujnih zadevah, v katerih so bile med epidemijo opravljene vročitve, začnejo roki v zvezi z vročenimi pisanji teči od začetka s 1. 6. 2020. Zato se rok ne more izteči 8. 6. 2020. Prosi, da se mu ponovno pošlje plačilni nalog.

3. Upnik ni podal odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami) oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Ur. l. RS št. 51/98 s spremembami).

6. Predpogoj za sprejeto odločitev po petem odstavku 29.b člena ZIZ - domneva umika pravnega sredstva zaradi neplačila sodne takse je pravilna vročitev poziva stranki k plačilu sodne takse v skladu z določbami ZST-1. S pravilno vročitvijo stranka pridobi možnost seznanitve s pozivom k plačilu sodne takse, s pravili o vročitvi pa se zagotavlja pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Zato je za učinkovit potek postopka nujno, da ima sodišče zanesljiv dokaz o tem, da so bila strankam pisanja pravilno vročena. Institut, ki to zagotavlja, je vročilnica (potrdilo o vročitvi - prim. 149. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato mora imeti lastnost javne listine tisti del vročilnice, s katerim se potrjujeta za normalen potek postopka dve procesno odločilni dejstvi: (1). da je bilo pisanje naslovniku vročeni in (2). kdaj se je to zgodilo. Pravilno izpolnjena vročilnica zato dokazuje tako samo vročitev kot tudi datum vročitve (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Če se ne dokaže nasprotno, velja, da vročilnica dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje.

7. Iz spisa izhaja, da dolžnik ob vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi ni plačal sodne takse, zaradi česar je sodišče prve stopnje dne 21. 4. 2020 izdalo dolžniku plačilni nalog, s katerim je bil dolžnik pozvan, da v osmih dneh od vročitve plačilnega naloga plača sodno takso za ugovor v znesku 55,00 EUR po tarifni številki 4021 ZST-1. V omenjenem plačilnem nalogu je bil dolžnik izrecno opozorjen, da če v danem roku sodna taksa po tem nalogu ne bo plačana, se bo v skladu s petim odstavkom 29.b člena ZIZ štelo, da je ugovor umaknil. 8. Plačilnega naloga z dne 21. 4. 2020 dolžniku ni bilo možno osebno vročiti, zato se je vročitev opravila po določbi 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tako, da je vročevalec dne 11. 5. 2020 v hišnem predalčniku na sedežu dolžnika pustil obvestilo, s katerim je bil dolžnik pozvan, da v 15. dneh od puščenega obvestila prevzame sodno pisanje. Z omenjenim obvestilom je bil dolžnik tudi izrecno opozorjen, da v kolikor v navedenem roku sodnega pisanja ne bo prevzel, se bo štela vročitev za opravljeno s potekom 15. dni od puščenega obvestila, torej v konkretnem primeru dne 26. 5. 2020. Vročitev plačilnega naloga z dne 21. 4. 2020 je bila tako dolžniku opravljena dne 26. 5. 2020 in to v času razglašene epidemije zaradi nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19) – koronavirus in tudi v času veljave posebnih ukrepov v sodstvu zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih.

9. Epidemija na območju Republike Slovenije je bila namreč razglašena z Odredbo o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) z dne 12. 3. 2020 (Ur. l. RS, št. 19/20 in 68/20 z z dne 12. 3. 2020), posebni ukrepi v sodstvu zaradi razglašene epidemije pa so začeli veljati z dnem 16. 3. 2020, na podlagi Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih z dne 13. 3. 2020 (Ur. l. RS, št. 21/2020 z dne 13. 3. 2020; v nadaljevanju: Odredba o posebnih ukrepih), saj je bil konec epidemije razglašen z Odlokom o preklicu epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) z dne 14. 5. 2020 (Ur. l. RS, št. 68/20 z dne 14. 5. 2020), ki se je začel uporabljati z dnem 31. 5. 2020, Preklic Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ (v nadaljevanju: Preklic Odredbe o posebnih ukrepih) pa je bil izdan dne 27. 5. 2020 in se je začel uprabljati prav tako z dnem 31. 5. 2020 (Ur. l. RS, št. 77/20 z dne 28. 5. 2020). V času trajanja posebnih ukrepov v nenujnih zadevah procesni roki niso tekli, prav tako se niso vročala sodna pisanja. Če je bila vročitev kljub temu opravljena, pa je rok začel teči prvi naslednji dan po prenehanju veljavnosti posebnih ukrepov, to je dne 1. 6. 2020 (prim. četrti odstavek Odredbe o posebnih ukrepih in Preklic Odredbe o posebnih ukrepih).

10. V obravnavani izvršilni zadevi, ki ne spada med nujne zadeve v smislu prvega odstavka Odredbe o posebnih ukrepih, in v kateri je bil dolžniku plačilni nalog z dne 21. 4. 2020 vročen v času trajanja posebnih ukrepov, je tako sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je rok za plačilo sodne takse dolžniku začel teči 1. 6. 2020 in se je iztekel dne 8. 6. 2020. Dolžnik v pritožbi zmotno meni, da se vročitev ne bi smela opraviti v času razglašene epidemije, saj je bil dolžnik kot stranka postopka zavarovan na način, da tudi v primeru, če se je vročitev v času epidemije opravila, mu je rok za opravo procesnih dejanj (plačilo sodne takse) začel teči šele naslednji dan po prenehanju veljavnosti posebnih ukrepov, kar v konkretnem primeru pomeni dne 8. 6. 2020. 11. Dolžnik v pritožbi pavšalno navaja, da plačilnega naloga z dne 21. 4. 2020 ni prejel. Ta navedba je presplošna, saj je na dolžniku, ki trdi, da plačilnega naloga ni prejel, da poda konkretne trditve o tem, zakaj meni, da dne 21. 4. 2020 obvestilo ni bilo puščeno v hišnem predalčniku na njegovem sedežu. Pri vprašanju, ali je bilo obvestilo puščeno v hišnem predalčniku na sedežu dolžnika, gre za delovanje v smeri vročevalca, pri prejemu obvestila dolžniku pa gre za delovanje v sferi naslovnika in razlogi, zaradi katerih obvestila ni prejel in z njim ni mogoče bremeniti vročevalca1. Zato mora stranka skrbno, pregledno in z dokazi podprto pojasniti domnevno pot pošiljke od vročevalca do naslovnikovega predalčnika (kamor naj ne bi prispelo obvestilo) in podati pojasnilo o tem, kje, kako in zakaj stranka domneva, da obvestila ni dobila v predalčnik. Tega dolžnik ne zatrjuje, pavšalno sklicevanje na neprejem obvestila pa ne izpodbije domneve navedenih dejstev na vročilnici kot javni listini.

12. Ker dolžnik tudi ne trdi, da bi sodno takso po plačilnem nalogu z dne 21. 4. 2020 sploh plačal in ker tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, dolžnikova pritožba pa neutemeljena (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Primerjaj VSK Cpg 122/2012 z dne 21. 6. 2012.