Jedro

Pravilnik (podzakonski predpis), ki predvideva povečanje stroškov toplote s količnikom 3 - za tiste lastnike, ki merjenja dejanske porabe toplote v posameznih delih stavb ne omogočajo - je skladen z zakonom. Sankcioniranje uporabnikov, ki merjenja dejanske uporabe ne omogočajo, s povečanimi stroški toplote, je primeren in sorazmeren ukrep za zagotavljanje ustavno varovane dobrine - zdravega življenjskega okolja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v veljavi vzdržalo I. in III. točko izreka sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 102747/2017 z dne 8. 11. 2017, s katerima je toženi stranki naložena obveznost plačila dobavljene toplotne energije – 398,34 EUR z obrestmi in 44,00 EUR izvršilnih stroškov z obrestmi. Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v višini 34,00 EUR.

2. Pritožuje se tožena stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Povzema prvostopenjsko ugotovitev, da je predmet zahtevka v obdobju od 26. 11. 2016 do 24. 2. 2017 dobavljena toplotna energija. Soglaša, da je podlaga za dobavo toplote Pogodba o dobavi toplote št. FT-C-2267-1-229/98 z dne 11. 7. 1998, ki v 9. čl. določa, da bodo mesečni stroški razdeljeni med posamezne etažne lastnike po delilniku stroškov, ki je sestavni del pogodbe. Iz delilnika je razvidno, da na toženo stranko odpade delež v višini 2,993 % stroškov dobavljene toplote. Pritrjuje prvostopenjskim razlogom, da v spornem obdobju ni imela vgrajenih merilnikov porabe. Da jih bo vgradila, se je zavezala družba S. d.d., ki pa v prostorih tožene stranke tega ni storila. Vgradnjo merilnikov je morala zagotoviti tožena stranka sama. To je storila z naročilom pri družbi P. d.o.o., Maribor, ki je merilnik vgradila 1. 6. 2017. Zaradi nevgrajenih merilnikov je tožeča stranka toženi stranki za sporno obdobje dobavljeno toploto zaračunala po Pravilniku o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (v nadaljevanju Pravilnik)1 in sicer na osnovi ogrevalne površine, pomnožene s faktorjem 3. To je skladno z 12. čl. Pravilnika. Sklicuje se na 94. čl. Energetskega zakona (v nadaljevanju EZ)2, 6. točko obrazložitve sklepa Ustavnega sodišča RS št. U-I-59/12-8 z dne 6. 9. 2012 in 24. čl. Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS)3. Navaja, da bo podala pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti (in zakonitosti) 94. čl. EZ in 11. ter 12. čl. Pravilnika, vendar mora pred vložitvijo pobude v predmetnem postopku izčrpati vsa pravna sredstva. Sklicuje se na 13. čl. obrazložitve, kjer prvostopenjsko sodišče navaja, da je podlaga za množenje deleža s faktorjem tri pravno in ne dejansko vprašanje. Meni, da je tožeča stranka z zaračunavanjem dobavljene toplote na ta način neupravičeno obogatena. Navaja, da je po izdaji izpodbijane sodbe toženi stranki plačala znesek 132,78 EUR, kar je obveznost brez faktorja tri. Pritožbenemu sodišču predlaga, da ta postopek prekine in vloži zahtevo za oceno ustavnosti (in zakonitosti) 94. čl. EZ in 11. ter 12. čl. Pravilnika.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obravnavani spor je spor majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR – prvi odstavek 443. čl. ZPP). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. V sporu majhne vrednosti izdana sodba se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. čl. ZPP). Takó je bila pritožnica s pravnim poukom tudi poučena. Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. čl. ZPP niso dovoljeni pritožbeni razlogi.

5. Pritožnica se v pritožbi sicer sklicuje tudi na nedovoljene pritožbene razloge, vendar jih ne agumentira. Iz vsebine pritožbe je razvidno, da uveljavlja samo en – dovoljen – pritožbeni razlog: nepravilno uporabo materialnega prava. Nasprotuje uporabi 12. čl. Pravilnika, ki – za primer, ko delilniki toplote po krivdi lastnika stavbe niso vgrajeni – predvideva zaračunavanje ogrevanja po deležu ogrevalne površine, pomnožene s faktorjem 3. 6. Edini razlog, s katerim pritožnica zavrača uporabo navedenega predpisa, je obogatitev tožene stranke. Napoveduje, da bo podala pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti 11. in 12. čl. Pravilnika ter 94. čl. EZ. Tudi pritožbenemu sodišču predlaga vložitev zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti navedenih predpisov, ne pojasni pa, zakaj naj bi bila predpisa protiustavna oz. protizakonita.

7. Sodišče je vezano na ustavo in zakon, uporabo podzakonskega predpisa pa lahko odkloni, kadar ugotovi, da gre za nezakonit podzakonski predpis (exeptio illegalis) in razsodni na podlagi zakona. Pritožbeno sodišče se za odločanje na osnovi zakona ni odločilo, saj v zakonitost 11. in 12. čl. Pravilnika ne dvomi. Pravilnik je bil izdan na podlagi 357. čl. Energetskega zakona (v nadaljevanju EZ-1)4, ki predvideva obvezno merjene toplote v posameznih delih stavb in vgradnjo merilnih naprav, ki omogočajo mejenje dejanske porabe toplote. Predvideva obračunavanje toplote na osnovi dejanske porabe5. Za primer, da lastniki merjenja ne omogočajo, predvideva zaračunavanje toplote po ključu ogrevalne površine oz. ogrevalne prostornine, povečane na ustrezen način. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je trikratno povečanje stroškov ogrevanja ustrezen – v okviru zakonskih pooblastil sprejet – ukrep za vzpodbujanje lastnikov posameznih delov k vgradnji merilnikov. Vgradnja merilnikov ni tehnično zahteven ali izrazito drag projekt, ki ga lastniki posameznih delov ne bi zmogli izvesti. Od njihove svobodne volje je zato odvisno, ali se bodo zahtevi uklonili. Ker je pričakovati, da se bodo uporabniki – vsaj tisti, ki ji jim finančno stanje povečanih stroškov ne dopušča, to pa je večina – uklonili, ni mogoče pritrditi pritožbeni trditvi, da trikratno povečanje stroškov pomeni obogatitev dobavitelja toplote. Pritožnica ne pojasni, kakšen faktor oz. kakšno povečanje plačila, ki ga zakon – za primer objektivnih okoliščin, ki onemogočajo merjenje – predvideva, bi bilo zanjo sprejemljivo. Ne navaja, da bi bil možen kakšen drug ukrep, ki bi privedel do istega rezultata. Ne zatrjuje, da bi ji vgradnjo merilnikov onemogočali tehnični ali kakšni drugi razlogi.

8. Pravilnik ni bil izdan na podlagi EZ, presojo ustavnosti katerega pritožnica napoveduje. Izdan je bil na podlagi 357. čl. EZ-1, ki je po presoji pritožbenega sodišča skladen z ustavo. Z obračunavanjem toplote po dejanski porabi se zagotavlja racionalna raba energije, kar je pomemben dejavnik pri varovanju okolja. Sankcioniranje uporabnikov, ki merjenja dejanske uporabe ne omogočajo, s povečanimi stroški toplote, je primeren in sorazmeren ukrep za zagotavljanje ustavno varovane dobrine – zdravega življenjskega okolja (72. čl. Ustave RS).

9. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. čl. ZPP). Sodnica posameznica odloča na podlagi petega dostavka 458. čl. ZPP.

1 Uradni list RS, št. 82/15 in 61/16 2 Uradni list RS, št. 79/1999 s spremembami 3 Uradni list RS, št. 15/1994 s spremembami 4 Uradni list RS, št. 17/2014 in 81/2015 5 V večstanovanjskih stavbah in drugih stavbah z najmanj štirimi posameznimi deli, ki se oskrbujejo s toploto iz skupnega sistema za ogrevanje.